Ob svetovnem dnevu hrane opozorilo o težavah slovenskih proizvajalcev

Današnji svetovni dan hrane sicer pod nosilno temo Inovacije danes. Hrana za jutri. poudarja pomen inovacij za zagotavljanje zadostnih količin prehrane za vse.

Digitalizacijo, tehnološki razvoj in prenos znanja tudi ministrstvo za kmetijstvo prepoznava kot pomembne vzvode za razvoj celotne agroživilske verige - od pridelave in predelave do skladiščenja, distribucije in porabe hrane. Pri tem je ključno povezovanje kmetij, živilskopredelovalnih podjetij, raziskovalnih ustanov in svetovalnih služb za hitrejši prenos znanja v prakso ter povečanje dodane vrednosti domačih proizvodov, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu.

"Nove tehnologije, digitalna orodja in sodobni poslovni modeli lahko pomembno prispevajo k učinkovitejši pridelavi hrane, boljšemu prilagajanju podnebnim spremembam ter večji konkurenčnosti kmetij. Ob tem pa so enako pomembni sodelovanje med deležniki, povezovanje pridelovalcev in odgovoren odnos do hrane," so pri tem citirali ministra Janeza Ciglerja Kralja.

Ta poudarja, da digitalizacija sama po sebi ni cilj, temveč sredstvo, ki postavlja človeka v središče in s tem podpira večjo kakovost življenja na podeželju.

Katere so prioritete ministrstva?

Med osrednjimi prioritetami ministrstva so sicer, kot so nanizali, krepitev prehranske varnosti, povečanje samooskrbe s kakovostno slovensko hrano, razvoj kratkih dobavnih verig, spodbujanje povezovanja pridelovalcev ter več lokalno pridelane hrane v javnih zavodih. Pomemben del finančne podpore tem ciljem predstavlja strateški načrt skupne kmetijske politike 2023-2027.

Ta po pojasnilih ministrstva velik del sredstev namenja prav posodobitvi slovenskih kmetij, povečanju produktivnosti, tehnološkemu razvoju, digitalizaciji ter prilagajanju podnebnim spremembam. Cilj teh vlaganj je predvsem povečanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev, zmanjšanje stroškov ter učinkovitejša in odpornejša pridelava hrane.

Na ministrstvu kot pomemben del svojih prizadevanj izpostavljajo tudi preprečevanje izgub hrane in nastajanja odpadne hrane v celotni prehranski verigi. Pri tem so podčrtali, da hrana ni samoumevna dobrina, temveč rezultat znanja in dela kmetov, ribičev, ribogojcev, predelovalcev ter drugih deležnikov. Z odgovornim ravnanjem s hrano torej spoštujemo njihovo delo, ohranjamo naravne vire, zmanjšujemo obremenitve okolja in krepimo prehransko varnost.

Tudi v luči teh ciljev je ministrstvo v začetku meseca v enomesečno javno obravnavo posredovalo osnutek predloga novele zakona o hrani. Ta po navedbah pristojnih prinaša izboljšave na področju shem kakovosti, označevanja živil, zmanjševanja izgub hrane in odpadne hrane ter javnega naročanja živil.

Predlagane spremembe naj bi sledile tudi ciljem krepitve prehranske verige, večje prepoznavnosti kakovostnih slovenskih proizvodov, spodbujanja višjih standardov dobrobiti živali ter ustvarjanja boljših pogojev za vključevanje lokalno pridelane in sezonske hrane v javne zavode.

Opozorili tudi na težave kmetijskih in živilskih podjetij

Ob svetovnem dnevu hrane so v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) poudarili tudi pomen kmetijskih in živilskih podjetij. "Le z dolgoročnimi vlaganji bo mogoče ohraniti konkurenčno proizvodnjo hrane v Sloveniji," so opozorili.

Zbornica je v sporočilu za javnost pristojne pozvala k sistemski podpori raziskavam in razvoju, investicijam v predelovalne obrate, energetsko učinkovite tehnologije, krožne rešitve, digitalizacijo ter razvoj kadrov.

Kmetijska in živilska podjetja se srečujejo s številnimi izzivi. V zbornici so izpostavili težavno umeščanje objektov v prostor, izgubo kakovostnih kmetijskih zemljišč s pozidavami in zaraščanjem, nizko odpornostjo dobavne verige surovin, visoko uvozno odvisnostjo z mineralnim gnojili, semenskim materialom, embalažo in energenti. Med aktualnimi izzivi so tudi visoke cene energentov, transporta, embalaže in stroškov dela.

Živilska podjetja so tudi vse bolj pod pritiskom, saj se prodajni prostor za njihove blagovne znamke na trgovskih policah v Sloveniji vztrajno zmanjšuje. Nujna je odprava nepoštenih trgovinskih praks, ki se pojavljajo pri trgovskih verigah v Sloveniji, ki proizvajalčeve blagovne znamke načrtno zamenjujejo z lastnimi trgovskimi znamkami, so dodali.

"Kmetijska in živilska podjetja dokazujejo, da lahko tudi v zahtevnih razmerah z znanjem, iznajdljivostjo in odgovornim vlaganjem razvijajo rešitve prihodnosti. Za pospešitev inovacij pa potrebujejo stabilno in predvidljivo poslovno okolje, dostop do razvojnih in investicijskih sredstev, usposobljene kadre ter učinkovito povezovanje gospodarstva, znanosti in države," je dejala direktorica zbornice Tatjana Zagorc.

Kot so navedli v zbornici, je leta 2025 842 živilskih družb ustvarilo 3,7 milijarde evrov bruto donosa, 961 milijonov evrov dodane vrednosti ter zagotavljalo več kot 16.400 delovnih mest. Ob tem je 286 kmetijskih družb zaposlovalo 1616 zaposlenih, ustvarilo skoraj 268 milijonov evrov prihodkov in 86,3 milijona evrov dodane vrednosti.

Inovacije se v panogi po njihovih navedbah uresničujejo na številnih področjih tako pri razvoju varnih, kakovostnih in hranilno uravnoteženih živil, avtomatizaciji in digitalizaciji proizvodnje, zmanjševanju porabe energije in vode, preprečevanju izgub hrane, uporabi bolj trajnostne embalaže ter boljšem izkoriščanju stranskih tokov. Napredne rešitve se pri tem dopolnjujejo s tradicionalnim znanjem in lokalnimi surovinami.