Menu Item
Število tovornjakov, ki vozijo po slovenskih cestah, iz leta v leto raste, država pa ga še spodbuja. Lani jeseni je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo predstavilo predlog prvega slovenskega podnebnega zakona. Ključen ukrep je bila ukinitev spodbud za rabo fosilnih goriv, gre za večdesetmilijonske subvencije za tovorni promet. Toda iz javne obravnave je zakon prišel brez tega ukrepa. "V najbolj vročem mesecu v zgodovini Slovenije je vlada prilila olje na ogenj in ustavila ukinitev subvencij za fosilna goriva," je opozoril Podnebni svet.
Lani jeseni je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE), ki ga vodi Bojan Kumer, predstavilo predlog prvega slovenskega podnebnega zakona. Ključen ukrep zakona, ki ga je ministrstvo poslalo v javno obravnavo, je bila ukinitev spodbud za rabo fosilnih goriv. Toda iz javne obravnave je zakon prišel brez tega ukrepa – črtali so celoten del, v katerem je bilo zapisano, da se “proračunski odhodki in davčni izdatki, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, v celoti odpravijo”.
Kot smo zapisali ob predstavitvi prvotne različice zakona, je bilo na tem področju pričakovati precejšnje pritiske “fosilnih” lobijev. Za črtanje sta se zavzeli gospodarska in obrtna zbornica v imenu avtoprevoznikov. Ti imajo od fosilnih subvencij največje koristi, saj lastnikom prevozniških podjetij iz proračuna plačujemo razliko v trošarinah za dizelsko gorivo. Lani jih je bilo izplačanih za več kot 40 milijonov evrov. Kljub temu da, kot pravijo na MOPE, vračila trošarin neposredno prispevajo k večji porabi energije v prometu, jih bo Slovenija izplačevala še naprej.
Zaveza o ukinitvi okolju škodljivih subvencij – to je javnofinančnih izdatkov, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv, namesto da bi jo omejevale – je zapisana tako v koalicijski pogodbi kot v številnih dokumentih, ki jih je podpisala Slovenija, med drugim v pariškem sporazumu. Tudi na lanski podnebni konferenci (COP) v Dubaju je Slovenija glasno zagovarjala skupno stališče držav EU, da je treba ukiniti vse okolju škodljive subvencije, razen tistih, ki so namenjene odpravljanju revščine. Ukinitev subvencij od držav članic pričakuje tudi Evropska komisija.
Avtoprevozniki proti ukinitvi subvencij
Slovenija se uvršča v vrh članic EU na podlagi deleža energije, ki jo porabimo v sektorju prometa glede na celotno porabo energije. Ker mednarodne organizacije ter dokumenti pozivajo k ukinitvi spodbud za fosilne vire energije, je MOPE v prvi različici podnebnega zakona predlagalo ukrep črtanja vračila trošarine za avtoprevoznike. “Med usklajevanjem predloga zakona je postalo jasno, da o navedenem predlogu črtanja vračila trošarin ne bo mogoče doseči potrebnega soglasja, zato je MOPE omenjeni člen črtalo iz predloga zakona,” so sporočili s pristojnega ministrstva.
Za kakšen ukrep gre? Za vsak nakup dizla na slovenskih črpalkah lahko avtoprevozniki prek Fursa zahtevajo vračilo razlike v trošarini. Višina vračila je razlika med zneskom povprečne trošarine za posamezen mesec in najnižjim dovoljenim zneskom trošarine, ki ga določa evropska energetska direktiva in znaša 330 evrov za 1.000 litrov.
Ob nakupu 1.000 litrov goriva je lastnik avtoprevozniškega podjetja v letošnjem letu od države dobil od dobrih 60 do slabih 100 evrov, lani pa do 124 evrov (odvisno od meseca). Pravila so enaka za slovenske in tuje avtoprevoznike, ki natočijo gorivo na črpalkah v Sloveniji in veljajo tudi za avtobuse oziroma za prevoz potnikov. Podobno lahko dobijo vrnjen del trošarin tudi gradbena podjetja za porabo dizla za delovne in gradbene stroje ter za žičnice in stroje na smučiščih. Tu so izplačila še večja, lani do 227 evrov za 1.000 litrov, letos pa do 213 evrov.
Kot kaže spodnja preglednica, večino izplačil dobijo slovenska podjetja za prevoz blaga, manj pa tuja podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z avtobusnim prevozom (potniki). V letih epidemije je bilo zaradi manj prometa izplačanih tudi manj tovrstnih subvencij. V letu 2022 so bile zaradi energetske krize cene nafte visoke, zato je vlada znižala trošarine na gorivo. Izplačila razlik so bila tako minimalna.
“Ta ukrep je nujen za ohranitev konkurenčnosti prevoznikov v mednarodnem prevozu,” pravi direktor Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Robert Sever in poudarja, da slovenski prevozniki več kot 60 odstotkov blaga prepeljejo v tujini, kar pomeni, da bi brez spodbud tam tudi točili gorivo. “Primerljive države imajo ali v osnovi cenejše gorivo ali pa trošarine vračajo, s čimer države zagotavljajo nižjo ceno za svoje domače prevoznike,” poudarja.
Tega ukrepa še zdaleč ne poznajo vse države EU, ampak poleg Slovenije prevoznikom del trošarine vračajo še Belgija, Francija, Madžarska, Italija, Hrvaška in Španija.
“Pozanimali smo se pri združenjih, ki zastopajo interese prevoznikov v teh državah. Zatrdili so nam, da nobena od držav, ki vračajo trošarine, še ni začela postopka ukinitve teh spodbud. Evropska unija res predvideva postopno ukinitev, ampak brez obveznih letnic,” dodaja Sever. Zato so prevozniki predlagali, da Slovenija stori enako kot “primerljive države”, in pristojni so jim prisluhnili. Ukinitev je bila v prvi različici podnebnega zakona predvidena s 1. januarjem 2026.
Med državami, ki trošarin ne vračajo, je tudi Avstrija. Dizel je sicer trenutno v Italiji in Avstriji dražji, na Hrvaškem in Madžarskem pa nekoliko cenejši kot v Sloveniji.
Na naših cestah vse več tovornjakov
Po podatkih statističnega urada je leta 2023 v Slovenijo vstopilo ali izstopilo iz nje 17 milijonov tovornih vozil (podatki v spodnjem grafičnem prikazu). Tovorni promet se je v primerjavi z letom 2022 povečal za desetino. Trend rasti se nadaljuje tudi letos. V prvi polovici lanskega leta je v državo vstopilo 3.966.537 tovornjakov, v prvi polovici letošnjega pa že 4.302.509.
Problem vse večjega števila tovornjakov na naših cestah niso zgolj emisije toplogrednih plinov, ampak tudi onesnažen zrak in gneča na cestah. Na MOPE pravijo, da se zavzemajo za zmanjševanje cestnega prometa, zato oblikujejo “strategije in politike ter ukrepe za spodbujanje trajnostnega prometa tako tovora kot potnikov”, prehod z ‘umazanih’ na bolj trajnostne načine prevoza pa tudi financirajo. “V veljavnem programu Podnebnega sklada, ki je zgolj eden od virov spodbud za te namene, je v obdobju od leta 2023 do 2026 predvidenih skoraj 200 milijonov evrov za naložbe v trajnostni promet. Ukrep vračila trošarin z vidika porabe energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov v prometu ne daje ustreznega cenovnega signala in prispeva k cenovni konkurenčnosti cestnega prevoza tovora v primerjavi s prevozi na železnicah,” pravijo na MOPE. A ukrep bo ostal.
Da se zavedajo problematike naraščanja tovornega prometa, ki je že presegel številke izpred pandemije, pravijo tudi na ministrstvu za infrastrukturo, kjer uradno ne želijo komentirati sprememb podnebnega zakona. “Zavedati se je treba, da je tovorni promet odraz gospodarske rasti oziroma podjetniške pobude, zato ukrepi ne morejo zgolj zasledovati cilja, da se tovorni promet samo omejuje. Treba je vzpostaviti ukrepe, ki bodo učinkovito delovali v širšem kontekstu urejanja mobilnosti, obenem pa zagotavljali ustrezno oskrbo gospodarstva in prebivalstva,” zapišejo in dodajo, da vladna medresorska skupina pripravlja nabor ukrepov za zmanjšanje prometnih zastojev. “Gre tako za infrastrukturne kot administrativne ukrepe,” so navedli.
Res pozitivno za proračun?
“Ker nimamo od tranzita (tujih tovornjakov) nič, razen onesnaženja in uničenih cest, smo pred leti skupaj s trgovinsko zbornico pozvali vlado, naj ukrepa tako, da bodo tujci pri nas vsaj točili gorivo,” se predstavnik avtoprevoznikov Robert Sever spominja, kako je bil uveden ukrep vračanja razlike v trošarini.
“Za tovorna vozila, registrirana v državah članicah EU, skladno z načelom prostega pretoka prevozov ne moremo omejevati,” pa so sporočili z infrastrukturnega ministrstva. “Za prevoznike tretjih držav Slovenija delno regulira prevoze s številom dovolilnic za mednarodni cestni prevoz, ki vozilu s tujo registracijo dovoljuje enkraten pristop na slovenske ceste in vožnjo po njih,” so še povedali na ministrstvu Alenke Bratušek in dodali, da je predvideno, da se bo cestnina za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov, začela zaračunavati na podlagi emisij CO2, kar bo dodatno prispevalo k učinkovitejšemu in bolj okoljsko naravnanemu cestninskemu sistemu.
Bi se – če bi vračila trošarin ukinili – tuja avtoprevozniška podjetja ognila Sloveniji in gorivo točila pri sosedih, tja pa bi raje zavili tudi slovenski prevozniki, kar bi pomenilo izpad trošarinskih prihodkov proračuna? To skrbi finančno ministrstvo, a natančnih številk o morebitnem minusu nam niso posredovali. “Posledica ukinitve teh spodbud bi zaradi zmanjšanja konkurenčnega položaja in dostopnosti cen v primerjavi s sosednjimi državami vsekakor lahko bil izpad javnofinančnih prihodkov,” so sporočili z ministrstva za finance.
Izračunov o skupnem učinku na proračun pa vlada nima. “Manj subvencij bi lahko sicer res pomenilo manj gorivnega turizma v Slovenijo in zmeren minus pri trošarinskih prihodkih, a tudi plus pri izdatkih za popravila cest, da o posrednih pozitivnih učinkih, kot je zmanjšanje gneče, ne govorimo,” opozarja član Podnebnega sveta dr. Jonas Sonnenschein. Podnebni svet je znanstveno-posvetovalno telo vlade pri oblikovanju in izvajanju podnebnih politik, a je vlada njegova stališča povsem spregledala. “Podnebni svet poziva vlado, naj ponovno vključi člen o odpravi subvencij za fosilna goriva v podnebni zakon,” so zapisali in poudarili številne dokumente, v katerih se je Slovenija zavezala k ukinitvi.
Ministrstva prav tako niso upoštevala verjetnega dodatnega proračunskega minusa zaradi večmilijonskih kazni oziroma vrednosti t. i. dokupov, ki jih utegne Slovenija plačevati, ker ne bo dosegla okoljskih ciljev. Tuji tovornjakarji pri nas ne kupujejo le goriva, ampak se v slovensko bilanco štejejo tudi emisije, ki jih s tem povzročijo. “Promet je v letu 2022 predstavljal največji vir emisij v Sloveniji, vendar pa bodo k doseganju podnebnih ciljev morali prispevati vsi sektorji. Podrobnejših izračunov, ali in koliko bi Slovenija morala nameniti za nakup enot, potrebnih za izpolnjevanje podnebnih ciljev, MOPE ni pripravilo, saj to v tej fazi še ni mogoče,” so sporočili s podnebnega ministrstva. Naslednji ‘račun’ za nedoseganje ciljev bo namreč iz Evropske unije prišel šele leta 2027, ko bo mandat te vlade že mimo.
Precej manj ambiciozen utegne biti tudi drugi podnebni dokument, novi Nacionalni podnebni in energetski načrt (NEPN), ki ga trenutno pripravljajo pristojni. Podnebni svet odločno zavrača novo dikcijo, ki namesto o “odpravi spodbud fosilnim gorivom”, ki je bila zapisana v prejšnji različici NEPN, govori o “upravljanju spodbud fosilnim gorivom”. “Odprava vračila trošarine za industrijsko komercialni namen in za komercialni prevoz do 2026” pa se je spremenila v “Preučitev morebitne odprave vračila trošarine za industrijsko komercialni namen in za komercialni prevoz do 2026 s ciljem optimalne ukinitve najkasneje leta 2030”.
V strahu, da bi nam sosednje države “ukradle” tovorni promet, ministrstvo za finance pravi, da si prizadeva, da se ukrepi v smeri odprave spodbud za uporabo fosilnih goriv sprejmejo na ravni EU, torej v vseh državah članicah.
“Znanstveniki nam jasno sporočajo, da potrebujemo zmanjšanje emisij danes, ne šele leta 2030 ali 2040. Toda v najbolj vročem mesecu v zgodovini Slovenije, avgusta 2024, je vlada prilila olje na ogenj in ustavila ukinitev subvencij za fosilna goriva. Zakaj? Predvsem zato, da bi ohranila davčne ugodnosti tovornega prometa, ki poleg vpliva na podnebje povzroča vedno več zastojev in onesnaževanja zraka,” še opozori Sonnenschein.
Medvladni panel za podnebne spremembe (IPCC), ki združuje strokovnjake z vsega sveta, pa poudarja, da je ukinitev subvencij za fosilna goriva eden najučinkovitejših ukrepov. Če bi države sodelovale in bi tovrstne spodbude ukinile vse, bi lahko emisije toplogrednih plinov do leta 2030 zmanjšali kar za desetino.
Kaj o podnebnem zakonu pravi premier Robert Golob, si oglejte v spodnjem videu:
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje