Slovenija dobiva svoj prvi zakon o podnebnih spremembah, ki naj bi zelene besede spremenil v dejanja. Različica, ki je v javni obravnavi, predvideva ukinitev več deset milijonskih subvencij fosilnim gorivom, tudi vračil trošarin prevoznikom. Več kot sto milijonov evrov na leto, kolikor se v proračunu nabere od takse na ogljikov dioksid, bo po novem namenjenih za zmanjševanje izpustov v prometu in stavbah, predvsem za najranljivejša gospodinjstva.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v javno obravnavo dalo osnutek podnebnega zakona, ki bo zakoličil pot Slovenije do doseganja podnebne nevtralnosti do leta 2050. Podobne zakone je že sprejela približno polovica članic EU, krovni podnebni zakon pa velja tudi na ravni Unije.
Slovenija pri ukrepih blaženja podnebnih sprememb in prilagajanja na njihove posledice doslej ni bila prav uspešna. Pri deležu obnovljivih energetskih virov (OVE) je Slovenija lani celo nazadovala, saj je bilo zaradi hude suše elektrike iz hidroelektrarn za 35 odstotkov manj kot leto prej. Ker ciljev nismo dosegli, smo morali manjkajoči delež “kupiti” (gre za statistični prenos) od Češke in zanj plačati dobra dva milijona evrov.
Več sto milijonov evrov škode, ki jih vsako leto povzročijo pozeba in neurja, lani poleg tega še huda suša in požari, letos pa poplave in plazovi, pa kaže, da na novo realnost še zdaleč nismo pripravljeni.
Bistvo zakona je, da bo omogočil ukrepanje na ravni države in ne več zgolj po posameznih resorjih, ukrepi katerih so bili včasih tudi nasprotujoči. Medtem ko je država na primer izplačevala subvencije za izolacijo stavb, toplotne črpalke in sončne elektrarne, je hkrati spodbujala promet – ki je tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami največji problem Slovenije na področju emisij – na primer z vračilom trošarin na dizelsko gorivo avtoprevoznikom.
Teh naj bi bilo z uveljavitvijo zakona konec. Za tovrstne spodbude, ki potrošnike usmerjajo k večjim in ne manjšim emisijam toplogrednih plinov, smo v letu 2020 namenili 80 milijonov evrov.
Akcijski načrti po regijah
Namen podnebnega zakona je vzpostaviti zakonodajni okvir za sprejemanje in izvajanje ukrepov za doseganje ciljev, h katerim nas zavezujejo mednarodne pogodbe, med njimi pariški podnebni sporazum.
V enem letu od sprejetja zakona bi morali sprejeti nacionalno podnebno strategijo, ki bo po sektorjih določila usmeritve za ukrepe prilagajanja na vse hujše in vse pogostejše vremenske katastrofe. Agencija za okolje ima pripravljene scenarije podnebne prihodnosti za posamezne regije. Zakon predvideva, da bi morale v letu in pol po njegovi uveljavitvi regionalne razvojne agencije pripraviti akcijske načrte, ki bi upoštevali posebnosti na regionalni ravni. Medtem ko se bodo nekatere regije na primer osredotočile na gradnjo namakalnih sistemov, ki bodo zagotovili pridelek tudi ob suši, bodo druge morale najti nove vizije za smučišča, na katerih snega ne bo več.
Novi zakon predvideva institut koordinatorja za to področje, kar pomeni, da bo moralo vsako ministrstvo zadolžiti osebo, ki bo skrbela za koordinacijo ukrepov. Podnebni svet, ki ga je vlada že ustanovila in mu predseduje Žiga Zaplotnik, bo spremljal izvajanje strateških dokumentov in dajal predloge ukrepov. Vsako leto bodo strokovnjaki objavili poročilo Podnebno ogledalo z oceno tega, kako nam gre izvajanje zastavljenih ukrepov. Če ciljev ne bomo dosegli, bodo – tudi s pomočjo podnebnega sveta – določili korektivne ukrepe.
Več kot sto milijonov evrov letno
Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida, tako imenovana CO2 taksa, ki že obstaja, letno v proračun prinese več kot 120 milijonov evrov. Ta sredstva se zdaj lahko porabijo za karkoli, tudi denimo za gradnjo cest, kar je stranpot do ciljev, ki jih želimo uresničiti. Po novem bodo ti milijoni lahko namenjeni zgolj za naložbe v podnebno prijaznejšo prihodnost.
Med njimi bo glavnina denarja namenjena podpori najranljivejšim. Kljub temu da želimo na primer zmanjšati število vozil na notranje zgorevanje, to ne sme otežiti ali podražiti življenja tistim, ki svoje stare avtomobile nujno potrebujejo in si drugih ne morejo privoščiti, pravijo pripravljalci zakona. Predvidena je priprava socialnega načrta za podnebje, ki bi določal ukrepe in naložbe za obravnavanje vpliva zakonskih ukrepov na ranljiva mikropodjetja in ranljive uporabnike prevoza, da si zagotovijo cenovno dostopno ogrevanje, hlajenje in mobilnost.
Obenem bo v proračunih določen 37-odstotni delež “zelenih” odhodkov, to je tistih, ki prispevajo k ciljem zakona in izvajanju nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Obveznost se bo nanašala na manjši, okrog tri milijarde evrov vredni del proračuna, ki obsega predvsem investicije. Večji del proračuna je namreč večinoma fiksen, saj se iz njega izplačuje sredstva za občine, plače v javnem sektorju in transferje, plačila obresti in podobno. Projekti, ki prejemajo javna sredstva, tudi vsa nova infrastruktura, bodo morali biti zasnovani na podnebno odporen način, da jim torej ne poplave, ne vročina, ne drugi ekstremi ne bodo mogli do živega.
Za financiranje podnebnih ukrepov bo lahko država izdala tudi podnebne obveznice, predvideva zakon.
Za kršitelje so predvidene tudi globe, od 1.500 do 125.000 evrov. Najvišji znesek globe lahko dobi pravna oseba, če za obratovanje naprave, v kateri se izvaja dejavnost, ki povzroča emisije toplogrednih plinov, ni pridobila dovoljenja zanjo, do 75.000 evrov pa pravna oseba, ki ne zagotavlja izvajanja načrta monitoringa.
Zakon bo v javni obravnavi do 15. novembra, njegovi pripravljalci pa pravijo, da se ne bojijo kritik in pričakujejo, da se bo zakon še izboljšal. V mreži nevladnih organizacij Plan B za Slovenijo so zadovoljni, da bo Slovenija končno na zemljevidu držav, ki to vsebino že urejajo z zakoni. Veseli so tudi tega, da zakon “končno vpeljuje tudi zeleno proračunsko reformo”, še posebej pozdravljajo ukinitev finančnih podpor, ki spodbujajo rabo fosilnih goriv. Bi pa morala biti Slovenija pri svojih ciljih ambicioznejša, pravijo. Po zadnjih poročilih Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) bi morale razvite države podnebno nevtralnost doseči do leta 2040, za kar bi bilo treba do leta 2030 zmanjšati emisije toplogrednih plinov za 65 odstotkov glede na leto 2005, so opozorili.
Javni obravnavi bo sledilo medresorsko usklajevanje. Vlada bi zakon lahko sprejela januarja, poslanci pa potrdili prihodnjo pomlad. Na podnebnem ministrstvu upajo, da bodo ključni ukrepi, tudi prepoved okolju škodljivih subvencij, obstali v končni različici. Je pa na tem področju pričakovati precejšnje pritiske “fosilnih” lobijev.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje