Slovenija bi morala po evropskih pravilih 25 odstotkov energije pridobiti iz obnovljivih virov. Ker nam to ni uspelo – prišli smo do 24,64 odstotka – smo manjkajoči delež "kupili" od Češke in zanj plačali dobra dva milijona evrov. To je sicer manj kot leto prej, ko smo plačali pet milijonov. Medtem ko so Čehi dobili evre, pa Slovenija za ta denar ni dobila ne elektrike ne česa drugega. Plačali smo zgolj za spremembo statističnih evidenc.
Slovenija ni prav uspešna pri nadomeščanju fosilnih virov energije z obnovljivimi. Evropska direktiva o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (OVE) nas zavezuje k doseganju 25-odstotnega deleža OVE v bruto končni rabi energije, a smo v letu 2021 po podatkih statističnega urada (Surs) prišli do 24,64 odstotka. Da bi dosegli cilj četrtinskega deleža, smo manjkajoči delež “kupili” od Češke. Gre za mehanizem statističnega prenosa, po kateri lahko članice, ki cilj presežejo, tovrstno energijo prenesejo oziroma prodajo drugi članici.
Slovenija oziroma v njenem imenu Borzen je za leto 2021 za ta namen s Češko sklenila sporazum po ceni 9,80 evra za megavatno uro. Za statistični prenos manjkajočih 208 gigavatnih ur energije iz obnovljivih virov smo plačali 2.038.400 evrov. Ob tem ne gre za nakup električne energije, ampak za nakup deleža “obnovljivosti”. Ta energija je ostala na Češkem, nismo je dobili, le plačali smo za popravek v statističnih evidencah. Podobno je bilo že leto pred tem. V letu 2020 nam je zmanjkalo 455 gigavatnih ur, za katere smo nato Češki plačali okrog pet milijonov evrov.
Z upoštevanjem statističnega prenosa je tako delež OVE v Sloveniji v 2021 dosegel ciljnih 25 odstotkov. V sektorju ogrevanja in hlajenja je znašal 35,22 odstotka, v sektorju proizvodnje električne energije 34,98 odstotka, v sektorju transporta pa 10,64 odstotka.
Doseganje cilja je pogoj za nadaljnje črpanje kohezijskih sredstev. Članice, ki ga v resnici ne dosežejo, ga lahko odkupijo, kot Slovenija od Češke, ali pa ga dosežejo z vložkom v skupne meddržavne projekte. Direktiva je države članice zavezala k povečanju deleža OVE od leta 2020 naprej glede na referenčno leto 2005, se pa številke oziroma zastavljeni cilji med državami zelo razlikujejo.
Slovenija je imela leta 2005 16 odstotkov, do leta 2020 naj bi, kot rečeno, dosegla 25 odstotkov. Belgija je imela leta 2005 zgolj 2 odstotka OVE in naj bi do leta 2020 dosegla 13 odstotkov, najbolj ‘zelena’ Švedska pa naj bi v 15 letih prišla z že tako visokih 39 odstotkov na 49 odstotkov.
Slovensko ministrstvo za infrastrukturo je k pripravi ponudbe za statistični prenos poleg Češke pozvalo še Slovaško, Italijo, Grčijo, Hrvaško, Litvo, Estonijo, Portugalsko, Avstrijo, Finsko in Švedsko – vse te države so cilje presegle. Najbolj ugodna je bila češka ponudba.
Vse višji cilji
Skupni evropski cilj v omenjeni direktivi je bil doseči 20-odstotni delež do leta 2020. Članicam ga je skupaj uspelo doseči oziroma celo preseči. V epidemičnem letu 2020 je delež OVE dosegel 22,1 odstotka. Po izračunih bi bil dejanski delež – če ustavitve proizvodenj in javnega življenja ne bi bilo – zgolj 20,6 odstotka. Do leta 2021 se je nato delež obnovljivih virov povečal zgolj za desetinko, na 22,2 odstotka.
Ima pa po novem Evropska unija veliko bolj ambiciozne cilje. Potem ko je bil najprej skupni cilj za leto 2030 postavljen pri 32,5 odstotka OVE, trenutno poteka medinstitucionalno dogovarjanje o dopolnilih k direktivi, ki bi opredelila zvišanje tega cilja z 32,5 odstotka na 40 odstotkov.
Slovenija ima na podlagi Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta zastavljen krovni cilj doseči najmanj 27-odstotni delež OVE do leta 2030. Vendar bo predvidoma EU Sloveniji v prenovljenih ciljih določila, da mora doseči okrog 35 odstotkov OVE do leta 2030. Glede na trend zadnjega desetletja bo ta cilj dosegljiv le z izjemno ambiciozno politiko ‘zelene’ prenove vseh sektorjev.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje