Obrambni holding: krepitev varnosti ali projekt po meri lobijev?

Vlada je na zadnji redni predpočitniški seji prejšnji teden sprejela dva dokumenta, povezana z novo obrambno resolucijo: informacijo o implementaciji te resolucije in strategijo razvoja obrambne industrije. Kot smo poročali na N1, so dokumenta potrdili vsi navzoči ministri iz vrst Svobode in SD, ministra iz Levice Simon Maljevac in Luka Mesec pa sta se ob odsotnosti koordinatorice stranke in ministrice Aste Vrečko pri glasovanju najprej vzdržala, po poldrugi uri pa sta svojo vzdržanost spremenila v glasova "proti".

Z obravnavo obeh obrambnih dokumentov je sicer vlada začela že na seji sredi julija, ob kopici pripomb pa je odločanje za teden dni preložila. Slišati naj bi bilo mogoče celo oceno, da je v besedilih vrsta nelogičnosti in da je marsikaj "pobrkljano". Več očitkov je bilo po naših informacijah izrečenih na načrt, da obrambni holding, katerega dejavnost bo vlaganje v projekte in podjetja z namenom podpore raziskavam in razvoju obrambne industrije, krepitve varnosti in povečanja odpornosti, "v imenu in na račun Republike Slovenije kot ustanovitelja in edinega družbenika ustanovi in upravlja Slovenski državni holding".

V razpravi naj bi se pojavile pripombe, da načrt ustanavljanja obrambnega holdinga ni (dovolj) premišljen oziroma ni ustrezno usklajen; kritiki naj bi zlasti pogrešali nadzor nad delovanjem holdinga in porabo javnega denarja. Kot je mogoče razbrati iz ocene finančnih posledic, ima ministrstvo za obrambo, ki ga vodi Borut Sajovic, za razvojno-raziskovalno dejavnost in torej tudi za vključevanje slovenske obrambne industrije v letošnjem in prihodnjem letu skupaj na razpolago okoli 50 milijonov evrov.

SDH se je že intenzivno vključil v projekt obrambnega holdinga

A so se očitki na seji vlade v sredo prejšnji teden nekoliko umirili: po besedah naših sogovornikov iz ministrskih vrst so bile nekatere njihove pripombe na strategijo razvoja obrambne industrije upoštevane, glede holdinga pa da so tudi dobili "nekaj sicer ne najbolj posrečenih pojasnil".

Mediji vse do včeraj nismo uspeli dobiti besedila v sredo potrjene strategije razvoja obrambne industrije. Pri tem so se na obrambnem ministrstvu izgovarjali, da morajo pred posredovanjem dokumenta pripraviti njegov čistopis, čeprav je bila včeraj objavljena verzija tako rekoč identična besedilu, ki ga je vlada potrdila prejšnji teden.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Marko Lovše je po sredinem sprejemu strategije, ki opredeljuje ustanovitev obrambnega holdinga, dejal, da imajo na obrambnem ministrstvu že pripravljen dokument, na kakšen način bi se vključevalo slovenska podjetja in katera. Tega bo po njegovih navedbah pregledal še bodoči strateški svet za obrambno, tehnološko in industrijsko bazo ter odpornost kot medresorska skupina.

"Šele na tej podlagi se bo vključil SDH, ki je edini pristojen, da lahko na področju gospodarstva tudi kaj sodeluje in pove," je še poudaril Lovše.

A se je SDH pod vodstvom Žige Debeljaka v projekt že intenzivno vključil. Njegov nadzorni svet je namreč le tri delovne dni po vladni potrditvi strategije sprejel sklep, da "soglaša z nameravano pridobitvijo kapitalske naložbe v obliki ustanovitve nove družbe z omejeno odgovornostjo s področja obrambe, varnosti in odpornosti, ki bo v 100-odstotni lasti Republike Slovenije".

Kopač: Pri obrambnih podjetjih ne gre zgolj za posel, ampak tudi za nacionalno varnost

Z vprašanji, zakaj je SDH s podajo soglasja tako pohitel, katera podjetja bodo sodelovala v obrambnem holdingu, koliko denarja bo država namenila za njegovo ustanovitev in delovanje ter kako bo potekal nadzor, smo se obrnili tako na obrambno ministrstvo kot na SDH. Odgovorov ministrstva nismo dobili, na SDH pa so navedli zgolj, da je Slovenski državni holding v skladu z obrambno resolucijo do leta 2040 sodeloval pri pripravi osnutka strategije razvoja obrambne industrije.

"V postopku priprave strategije, ki jo je vodilo ministrstvo za obrambo, je SDH prispeval vsebine, ki opredeljujejo njegovo vlogo na področju razvoja obrambne industrije," so navedli. Ob tem so še zapisali, da je v resoluciji vloga SDH jasno začrtana: "Z vlaganji v projekte in podjetja bo SDH podpiral razvoj obrambne industrije, prispeval h krepitvi varnosti ter povečanju odpornosti države. Ključen cilj je vzpostavitev družbe (holdinga), ki bo z naložbami v strateška partnerstva ter s kapitalskimi vložki spodbujala sinergije med slovenskimi podjetji na področju obrambne dejavnosti, podpirala proizvodnjo in prodajo obrambnih sistemov ter prispevala h gospodarskemu razvoju."

A se tako v strokovni javnosti kot tudi v delu politike ob ustanavljanju obrambnega holdinga pod okriljem SDH pojavlja vrsta pomislekov in kritik: od tega, da bi morala nadzor nad obrambnim holdingom in visokimi javnofinančnimi izdatki za obrambno industrijo država izvajati neposredno, do tega, da se prekomerno krepi politična in finančna moč SDH ter da gre za ustanavljanje obrambnega holdinga po meri konkretnih oseb oziroma lobijev.

Strokovnjak za obrambno ekonomiko in nekdanji veleposlanik pri Natu Erik Kopač izpostavlja prakso evropskih držav, ki imajo v obrambnih podjetjih v popolni ali delni državni lasti neposreden vpliv. "V takšnih podjetjih torej ne gre za korporativno upravljanje državnega premoženja, ampak za direkten nadzor države na upravljanje teh podjetij, ključno vlogo pa imajo direktorati ali uradi za oborožitev oziroma logistiko ministrstev za obrambo," poudarja Kopač.

Po njegovih navedbah namreč pri vseh obrambnih podjetjih, pri tistih v državni lasti pa še toliko bolj, ne gre zgolj za posel, ampak tudi za nacionalno varnost in zunanjo politiko. Obrambni holding, ki ga načrtuje Slovenija, bi torej moral biti – tako Kopač – specifična gospodarska družba, v kateri bi imela država preko ministrstva za obrambo oziroma njegovega direktorata neposreden nadzor in vpliv, nadzor pa bi moral izvajati tudi parlamentarni odbor za obrambo.

Kovač: Odpira se kupčkanje za volilne glasove in lov na proste finančne vire

Ekonomist in profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Bogomir Kovač je pred dnevi za Radio Slovenija dejal, da želi politika z ustanovitvijo obrambnega holdinga upravičiti svoj pristanek na visoke vojaške izdatke.

Ob tem je dodal: "Na eni strani se odpira področje političnega kupčkanja za volilne glasove v volilnem letu, na drugi strani pa se v podjetniškem sektorju začenja lov na proste finančne vire, ki jih bo zagotavljala država. V resnici bo tukaj v vmesnem času tudi prostor za to, da si bodo obstoječe strukture, ki so danes na oblasti, najbrž priskrbele dovolj dobre pozicije, tako z vidika finančnih virov kot tudi z vidika upravljanja in vodenja tega biznisa vsaj v nekaj prihodnjih letih."

Kot je poročal Radio Slovenija, je Kovač tudi ocenil, da bi bili glede na višino sredstev, ki bodo letno namenjena vojaški industriji, nujni posebni nadzorni mehanizmi, tako na ravni parlamenta kot na ravni civilne družbe.

Ker je vojaška industrija zavezana molčečnosti, pa bo po njegovih besedah SDH pod vodstvom Žige Debeljaka lahko nadaljeval doslej najslabšo politiko javnega komuniciranja ter bo še bolj molčeč in zaprt.

Logar s prstom pokazal na Črnčeca, ki za pojasnila ni bil dosegljiv

Na načrtovano oblikovanje obrambnega holdinga, ki ga sicer poimenuje "vojaški SDH", se je v ponedeljek odzval zunanji minister v tretji vladi Janeza Janše, sedaj pa predsednik stranke Demokrati Anže Logar. Strategijo razvoja obrambne industrije je uvrstil med sporne dokumente, ki jih "slaba oblast rada piše, ko ljudstvo odhaja na počitnice". V "vojaški SDH" se bodo po Logarjevih navedbah v naslednjem desetletju stekale milijarde davkoplačevalskih sredstev, in to brez nadzora.

"Obrambnih izdatkov odgovorna in transparentna vlada ne 'outsourca'. Razen, če je njen poglavitni namen, da ga umakne izpod javnega nadzora. In žal, glede na tekst sprejetega vladnega dokumenta, je to glavni cilj vlade Gibanja Svoboda, SD in Levice. Namesto tega Demokrati predlagamo, da vse ostane pod nadzorom javnosti in ustreznih institucij," je navedel Logar.

In dodal: "Če bomo dopustili ustanovitev 'vojaškega SDH' po predlogu vojaškega ministra Sajovica, bomo vsem na očeh omogočili še eno krajo desetletja. Slovenija si tega res ne more (več) privoščiti …" Vladi je predlagal, da v septembru skliče nacionalni razvojni vrh na temo obrambe, ključne strateške organizacijske postopke pa prepusti naslednji vladi, saj da bo to ceneje in varneje.

Logar je v svoji kritiki ustanavljanja "vojaškega SDH" tudi izpostavil, da se je "nekdo, ki pomembno vpliva na obrambno strategijo te vlade, zaposlil na SDH". S tem je s prstom pokazal na nekdanjega državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Damirja Črnčeca, ki je februarja letos postal pomočnik predsednika uprave SDH Žige Debeljaka za korporativno varnost. Kmalu po odhodu Črnčeca na novo delovno mesto so se v javnosti pojavili namigi, da bo njegova ključna naloga "načrtovanje novega orožarskega podjetja".

O njegovi vlogi pri ustanavljanju in prihodnjem delovanju obrambnega holdinga smo včeraj vprašali Črnčeca, a nam ni odgovoril.