Odbor DZ za finance je zavrnil predlog poslancev SDS, naj se o sprejemu vladne novele zakona o dohodnini povpraša volivce na posvetovalnem referendumu. Pričakovati je, da bo tako tudi stališče celotnega DZ na petkovi izredni seji.
S predlogom novele zakona o dohodnini vlada predlaga ustavitev postopnega zviševanja splošne olajšave do leta 2025 ter odpravo nekaterih razbremenitev, potrjenih spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. V potrditev v DZ jo je poslala po nujnem postopku, nato pa so poslanci SDS prejšnji četrtek tik pred glasovanjem vložili pobudo za razpis posvetovalnega referenduma.
Suzana Lep Šimenko (SDS) je pojasnila, da se s predlogom novele zakona ljudem nižajo plače. V skladu z veljavnim zakonom bi se morala splošna olajšava s 1. januarjem 2023 z današnjih 4500 evrov zvišati na 5500 evrov, toda po vladnem predlogu bo zvišanje pol nižje.
Do leta 2025 bi morala slediti dodatna zvišanja splošne olajšave vse do 7500 evrov, a z vladnim zakonom jih ne bo. “Glede na zelo potratno postavljen proračun za leto 2023 ne moremo razumeti, zakaj želite spremeniti zakon o dohodnini,” je dejala poslanka SDS in dodala, da se ji zdijo glede na vsesplošno draginjo posegi v zakon, kot jih predlaga vlada, neprimerni in nesprejemljivi. “Morali bi razbremeniti plače in ljudem pustiti več,” je zahtevala. Gre za vprašanje, ki se dotika vseh zaposlenih, zato se ji zdi prav, da ljudje o tem odločajo na referendumu.
Janezu Magyarju (SDS) se zdi najbolj zaskrbljujoče, da se z novelo zakona zvišuje stopnja davka od oddajanja premoženja v najem s 15 na 25 odstotkov. “To bodo plačali najemojemalci. Najemnine bodo višje,” je opozoril.
Poslanci koalicije so vladno novelo zagovarjali in se jim referendum ne zdi potreben. “Z zdaj veljavno novelo zakona ste hiteli pred volitvami, pa vendar ta sadež za volivce ni bil dovolj sladek,” je dejala Monika Pekošak (Svoboda). Prejšnja vlada jo je vložila v zakonodajni postopek, čeprav je vedela, da bo povzročila izpad proračunskih prihodkov v višini 726 milijonov evrov, je dodala.
Da bi postopni dvig splošne olajšave, kot določa veljavni zakon, prikrajšal državni proračun za 726 milijonov evrov, je opozoril tudi Bojan Čebela (Svoboda). Takšnega izpada si v trenutnih časih ne moremo privoščiti, če želimo krepiti državo, da se bo dinamično odzivala na vse izzive, je menil.
Razpisu referenduma nasprotuje tudi vlada. “Vlada ravna premišljeno,” je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič in tudi on posvaril pred večstomilijonskim izpadom prihodkov v proračunu, če ne bi posegli v veljavno dohodninsko ureditev. “Še vedno bo nekdo prejel višjo plačo kot letos, vse do petkratnika povprečne plače,” je dodal.
Če bodo predlog za razpis referenduma zavrnili tudi poslanci na petkovi izredni seji DZ, bo lahko sledilo glasovanje o predlogu novele zakona. Biti pa mora sprejeta do konca leta, če želi vlada njeno uveljavitev s 1. januarjem 2023.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje