Odbor Državnega zbora za kulturo se je strinjal z mnenjem zakonodajno-pravne službe, da je pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija neutemeljena. Mnenje je podprlo devet članov odbora, proti pa jih je bilo šest.
Odbor Državnega zbora (DZ) za kulturo se je danes strinjal z mnenjem zakonodajno-pravne službe DZ, da je pobuda za oceno ustavnosti novele zakona o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) s prvopodpisanim predsednikom programskega sveta zavoda Petrom Gregorčičem neutemeljena. Mnenje je podprlo devet članov odbora, proti pa jih je bilo šest.
Po besedah sekretarke zakonodajno-pravne službe Mire Palhartinger pravni interes za presojo ustavnosti izpodbijanih določb niti pri Gregorčiču niti pri ostalih pobudnikih, ki so zdajšnji v. d. generalnega direktorja zavoda Andrej Grah Whatmough, namestnica predsednika nadzornega sveta Tamara Besednjak Valič in v. d. direktorja Televizije Slovenija Uroš Urbanija, ni izkazan. Izpodbijane določbe namreč ne posegajo neposredno v njihov pravni položaj, je poudarila.
Na očitke, da je bila novela obravnavana po nujnem postopku, zakonodajno-pravna služba odgovarja, da je tudi nujni postopek po svoji naravi večfazen, le da so te faze časovno združene. Glede na to določba ustave, po kateri se zakoni sprejemajo po večfaznem postopku, ni bila kršena, ocenjuje.
Pogoji za odločitev za nujni zakonodajni postopek so sicer v izključni pristojnosti DZ, poleg tega ustavno sodišče ni pristojno za presojo domnevnih kršitev zakonodajnega postopka zaradi neizpolnjevanja pogojev za obravnavo zakonov po nujnem postopku, je dejala Palhartinger.
V povezavi z rokom za uveljavitev novele pa je navedla, da ustava dopušča za uveljavitev zakona krajši ali daljši rok od 15 dni, če DZ tako odloči.
Tudi vlada ocenjuje, da je pobuda neutemeljena
Prav tako tudi vlada v svojem mnenju ocenjuje, da je pobuda neutemeljena, je povedal državni sekretar na ministrstvu za kulturo Marko Rusjan. Vlada glede očitane formalne protiustavnosti novele poudarja, da je ustavno sodišče v dosedanji praksi jasno uveljavilo stališče, da se glede postopka sprejemanja zakona presoja le ustavnost postopka, skladnost z drugim zakonom in poslovnikom DZ pa le, če gre pri tem tudi za kršitev ustavnih norm.
Sicer pa zahteva za ustavno presojo po oceni vlade temelji zgolj na sklicevanju na domnevne kršitve pravic vodilnih funkcionarjev RTVS. A v skladu z uveljavljeno ustavnosodno prakso imenovanja na poslovodno ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in zakonsko predvideno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, posledično tudi ni moglo priti do protipravnega posega v druge ustavne pravice pobudnikov, ki jih navajajo, tako v pravice do sodnega varstva, do zasebnega življenja, do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, do svobode dela in do domneve nedolžnosti.
Jeraj: Vsa imenovanja so bila izvedena po takrat veljavnem zakonu
V krajši razpravi članov odbora sta sodelovala le poslanca SDS Andrej Hoivik in Alenka Jeraj. Po Hoivikovem mnenju se v času aktualne vlade nujni postopek obravnavanja zakonov zlorablja. Poleg tega pa meni, da zdaj javna televizija končno stopa v stik s časom in zaposlujejo mlade, nadebudne in radovedne novinarje.
Jeraj se je medtem odzvala na oceno vlade, da gre pri zdajšnjem delovanju organov RTVS z vidika ustavnih določb o svobodi izražanja in pravici do obveščenosti za globoko neustavnost. Po njenih besedah ni “nobene neustavnosti”. “Vsa imenovanja so bila izvedena po zakonu, ki je veljal takrat,” je poudarila.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje