V času, ko mnogi zavarovanci ostajajo brez izbranega zdravnika, je zdravnik Marko Bitenc, pri katerem dela minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, objavil oglas, ki kupcem obljublja "izbranega zdravnika" ob nakupu stanovanja. Gre za diskriminacijo pri opredeljevanju pacientov? Bitenc trdi, da v resnici ne ponuja izbranega zdravnika in da bo oglas morda spremenil.
V Sloveniji je brez izbranega družinskega zdravnika okoli 132.000 odraslih, kar je največ doslej, problem pa je zaradi težav ljubljanskega zdravstvenega doma še posebej velik v glavnem mestu. Po podatkih zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki jih objavlja Sledilnik, vsi družinski zdravniki v Ljubljani izpolnjujejo normo in zato lahko zavračajo dodatne paciente. Najbližjega izbranega zdravnika, ki norme še ne izpolnjuje, lahko plačniki obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki živijo v prestolnici, najdejo v Horjulu.
Možnost dostopa do “izbranega zdravnika” pa bodo imeli stanovalci rezidence Carpe Diem, obljublja spletna stran, ki oglašuje tamkajšnja stanovanja. Investitor bo namreč stanovalcem ponujal dodatne storitve, med katerimi so tudi zdravstvene storitve, ki obsegajo tudi izbranega zdravnika, piše na spletni strani.
Investitor je podjetje Zdravstveni zavod Zdravje Ljubljana (ZZ Zdravje), ki je v lasti zdravnika Marka Bitenca. Rezidenca Carpe Diem bo nastala s prenovo nekdanjega Mobitelovega centra, ki ga je ZZ Zdravje lani kupil od Telekoma Slovenije. Stoji na Vilharjevi cesti v Ljubljani, v bližini Medicinskega centra Ljubljana, ki ga je ustanovil Bitenc.
Morda bo spremenil oglas
Bitenc nam je zatrdil, da stanovalcem rezidence v resnici ne ponuja izbranega zdravnika in da obljube v oglasu niso nikakor povezane z javnim denarjem, ni pa podrobno pojasnil, kaj točno je mišljeno z obljubo “izbranega zdravnika” na spletni strani rezidence Carpe Diem.
V slovenskem zdravstvenem sistemu so izbrani zdravniki tisti primarni zdravniki, ki opredeljujejo paciente. Za otroke so to pediatri, za odrasle splošni in družinski zdravniki, zavarovanci in zavarovanke pa imajo lahko tudi izbranega zobozdravnika in ginekologa. V sistemu imajo izbrani zdravniki posebno vlogo, saj so tako imenovani vratarji, preko katerih pacienti vstopajo v postopek zdravstvene obravnave. Svoje opredeljene paciente izbrani zdravniki napotujejo na zdravstvene storitve, spremljajo njihovo okrevanje po posegih, jim odrejajo bolniške dopuste, pišejo recepte … Načeloma bi moral imeti vsak zavarovanec svoje osebne izbrane primarne zdravnike, ki ga dobro poznajo in zato zanj dobro poskrbijo.
Zdravniki, ki delujejo v javni mreži, pacientov ne smejo opredeljevati na diskriminatoren način, poudarjajo na ZZZS. Zato se pri oglasu za rezidenco Carpe diem postavlja vprašanje, ali se nakup stanovanja v določeni stavbi postavlja kot pogoj za opredelitev pri določenem družinskem zdravniku koncesionarju.
“To ne bo izbrani zdravnik, saj naši družinski zdravniki ne opredeljujejo pacientov,” odgovarja Bitenc, “Ne bo nič v okviru pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja. To bo drugačen način plačevanja.”
Za kaj točno bi šlo pri “izbranem zdravniku”, ki ga obljublja oglas, pa ni pojasnil. “Ta projekt je šele na začetku, več bo znanega pozneje,” je dejal. Dodal je, da bo morda spremenil oglas.
Izbranih zdravnikov zunaj javne mreže in zunaj “pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja” po naših informacijah ni. Slovenski zdravstveni sistem praktično onemogoča, da bi zasebniki brez koncesije, torej zasebniki izven javne mreže, opravljali to vlogo. Čisti zasebniki namreč ne morejo neposredno napotovati pacientov na zdravstvene storitve v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Izbrani zdravniki so torej v praksi lahko primarni zdravniki v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih. Bitenčevo podjetje ZZ Zdravje ima osem koncesionarskih ambulant družinske medicine, vse pa dosegajo normo in jim torej ni treba sprejemati dodatnih opredeljenih pacientov. Čeprav ni nobene določbe, ki bi jim opredeljevanje dodatnih pacientov preprečevala, Bitenc pravi, da jih ne opredeljujejo.
Vendar se je število pacientov, ki jih imajo koncesionarji v ZZ Zdravje, v letošnjem letu vseeno povečalo, iz 8842 na 9359. “Če je kdo v stiski, ga seveda opredelimo,” pravi Bitenc, “Pred kratkim smo opredelili dva pacienta, ki sta bila pri meni na operaciji in sta povedala, kako velike težave imata, ker nimata izbranega zdravnika.”
Ambulanta lahko prošnjo pacienta, ki išče izbranega zdravnika, zavrne, če že ima 1895 glavarinskih količnikov, kar pomeni približno 1.200 do 2.000 pacientov, odvisno od njihove starostne strukture. Glavarinski količnik namreč pomeni “utež” pacienta glede na starost.
Na območju ljubljanske območne enote ZZZS, ki obsega tudi več bližnjih občin, je brez izbranega osebnega zdravnika več kot 30.000 zavarovancev. “Ljudje se že nekaj časa pritožujejo, da ne morejo dobiti izbranega zdravnika,” nam je prejšnji mesec povedala Duša Hlade Zore, zastopnica pacientovih pravic za ljubljansko regijo.
“Med najbolj ekskluzivnimi naslovi v Ljubljani”
V nekdanjem Mobitelovem centru želi Bitenc urediti nekaj ambulant in 14 dvosobnih stanovanj, velikih od 54 do 75 kvadratnih metrov. Projekt bo edinstven, obljublja promocijska spletna stran, saj bodo imeli stanovalci možnost koriščenja “concierge” zdravstvenih ter družabnih storitev, ki, kot piše na spletni strani, “novo prestižno rezidenco v centru prestolnice umeščajo med najbolj ekskluzivne naslove v Ljubljani”.
Rezidenca bo v marsičem spominjala na hotel. Imela bo recepcijo, stanovalcem pa bo na voljo čiščenje stanovanja z menjavo posteljnine in brisač, naročanje hrane v sobo ali obedovanje v skupni jedilnici, dostava iz trgovine, pranje avtomobila …
Bitenc bo stanovalcem ponudil tudi zdravstvene storitve. Poleg “izbranega zdravnika” tudi vključenost v program Pravočasno ZZ Zdravje, ki za 22 evrov mesečnega plačila omogoča dostop do samoplačniških storitev, možnost obiska zdravnika ali diplomirane medicinske sestre na domu ter dostava zdravil in medicinskih pripomočkov na dom.
7,8 milijona evrov za cepljenje in testiranje
Marko Bitenc je priznani torakalni kirurg, že dolgo časa pa je tudi podjetnik, ki ima koncesije za različna področja medicine. V letih 2020 in 2021 je posloval odlično, njegovi podjetji ZZ Zdravje in Kirurgija Bitenc sta imeli skupno 28,5 milijonov evrov prihodkov in 5,5 milijona evrov presežka.
ZZ Zdravje je lani zelo povečal prihodke, saj je opravil zelo veliko testov za koronavirus in cepljenj zoper covid-19. Skupno je za testiranje in cepljenje dobil 7,8 milijona evrov, čaka pa še na plačilo 2,6 milijona evrov za že opravljene teste in cepljenje.
V času prejšnje vlade, na začetku epidemije, je takratni minister za zdravje Tomaž Gantar Bitenca imenoval tako v zdravstveni svet kot v strokovno skupino za spopad z epidemijo. Po naših informacijah mu je poskušal tudi zagotoviti nepovratna evropska sredstva za zasebno bolnišnico, ki jo namerava Bitenc zgraditi na Golniku. Po Gantarjevem odhodu z ministrstva pa je vlada Janeza Janše financiranje tega projekta izvzela iz predloga načrta za okrevanje in odpornost.
Sedanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je po poklicu kirurg ortoped, pa pri Bitencu opravlja zdravstvene storitve. Zdravniki morajo biti vsaj 20-odstotno zaposleni na zdravniškem delovnem mestu, sicer izgubijo licenco. Bešič Loredan je 10-odstotno zaposlen v Kirurgiji Bitenc, 10-odstotno pa v Medicinskem centru Šalara (MC Šalara), a prek pogodbe med MC Šalara in ZZ Zdravje tudi ta del svoje zaposlitve opravili pri Bitencu, je poročala spletna stran 24ur.com.
“Z dr. Bešič Loredanom se občasno srečava, če naletiva drug na drugega pri opravljanju zdravniškega dela. Najini pogovori so enaki, kot so bili, preden je šel v politiko – apolitični, kolegialni, kakšno rečeva o stroki …,” nam je povedal Bitenc.
Že pred časom nam je dejal, da občasno sreča tudi Aleša Šabedra, vršilca dolžnosti direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu. Šabeder je eden najtesnejših sodelavcev Bešiča Loredana, Bitenc in Šabeder pa sta se zbližala, ko je bil Šabeder pred nekaj leti direktor ljubljanskega kliničnega centra, nam je zaupal Bitenc. Tudi s Šabedrom se ne pogovarja o zdravstveni politiki, nam je dejal.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje