Menu Item
Odbor Državnega zbora (DZ) za infrastrukturo, okolje in prostor je na zahtevo SDS razpravljal o osnutku posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). V opoziciji menijo, da je pomanjkljiv; med drugim mu pri energetiki očitajo prevelik poudarek na uvajanju sončnih elektrarn in pri prometu premalo pozornosti izboljšanju javnega potniškega prometa.
Osnutek posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) se preveč naslanja na sončne elektrarne, saj so obnovljivi viri energije (OVE) nestabilen vir in ob odsotnosti rešitev glede shranjevanja viškov lahko pride od težav v elektroenergetskem sistemu, je v imenu predlagateljev dejal Franc Rosec (SDS).
Glavni izziv vidi v nadomeščanju proizvodnje po zaprtju Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje predvsem z vidika razpoložljivosti, saj lahko Teš sedaj pokriva povečane potrebe. Sredstva podnebnega sklada bi morala biti namenjena prestrukturiranju energetike v Šaleški dolini in postavitvi črpalnih hidroelektrarn, je med drugim izpostavil.
Pomanjkljivosti v SDS vidijo tudi glede predvidenih ukrepov v prometu – med drugim so to možnost znižanja dovoljene hitrosti, zmanjšanje števila parkirnih mest, ukinjanje parkirnih mest za javne uslužbence, višje cestnine, mestne takse in spodbujanje uporabe kolesa za prihod v službo – saj bi pričakovali izboljšanje učinkovitosti javnega prometa. Med rešitvami za manj prometa v SDS vidijo decentralizacijo, saj da bi bilo s selitvijo določenih institucij, ministrstev in služb po državi manj gneče na cestah.
Odbor je zavrnil sklepe, ki so jih predlagali v SDS, in sicer naj odbor ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pozove, naj predvidi izdelavo modeliranja obnašanja elektroenergetskega sistema za obdobje enega leta v primeru prekinitve proizvodnje elektrike iz premoga v Tešu, naj v okviru NEPN definira tudi posledice “tako drastičnega dviga deleža sončne energije”, kot ga predvideva osnutek, ter naj se v NEPN na področju trajnostne mobilnosti in prometne politike določijo ukrepi, ki sledijo optimizaciji v prometu.
Državna sekretarka na pristojnem ministrstvu Tina Seršen je poudarila, da gre za usmeritveni, ne izvedbeni dokument, ki predvsem opredeljuje ukrepe do leta 2030. Tako se osredotoča na ukrepe, ki so izvedljivi v naslednjih letih. Zato je med drugim poudarek na sončni energiji, ki ima “izjemen pomen za doseganje ciljev NEPN do leta 2030, saj je od vseh virov najbolj dosegljiva, tehnologije so cenovno najbolj dostopne, z najkrajšimi postopki umeščanja v prostor in najbolj enostavne za gradnjo”. Ni pa pričakovati, da bi do leta 2030 lahko postavili npr. verigo hidroelektrarn na srednji Savi, je dodala.
Zavrnila je trditev predlagateljev seje, da so cilji preveč ambiciozni – višji cilj, kot se zahteva na ravni EU, je le pri zmanjševanju toplogrednih plinov, pa še to za eno odstotno točko (cilj Slovenije je 28 odstotkov, zahteva 27 odstotkov), je pa Slovenija precej pod zahtevanimi 46 odstotki glede deleža OVE v končni rabi energije, saj svoj cilj, glede na osnutek posodobitve NEPN, zvišuje s 27 na 33 odstotkov.
Vodja direktorata za energijo na ministrstvu Hinko Šolinc je glede študije delovanja elektroenergetskega sistema, ki jo je s sklepom predlagala SDS, spomnil, da sistemski operater prenosnega in distribucijskega omrežja Eles pripravlja razvojna načrta za obe omrežji in bodo upoštevane vse spremembe, ne le glede OVE.
Janez Žakelj (NSi) je bil kritičen do izboljševanja javnega potniškega prometa: “Petnajst let poslušam, kako bomo izboljšali javni prevoz. Dejstvo pa je, da je Slovenija specifična in da javni prevoz še dolgo ne bo takšen, da boste lahko od nekoga, ki ni iz Ljubljane, pričakovali, da bo prišel s kolesom, peš ali pa z javnim prevozom.” Glede energetike je dejal, da verjamejo tudi v sončne elektrarne kot dopolnitev proizvodnih virov, bi pa pričakovali, da bi se v NEPN aktivno ukvarjali z gradnjo drugega bloka nuklearke (Jek 2).
Vodja centra za energetsko učinkovitost na Institutu Jožef Stefan, ki je del konzorcija, ki pripravlja posodobljeni NEPN, Stane Merše je glede omenjenih ukrepov v prometu dejal, da bi v poštev prišli šele, ko bi bil javni potniški promet in druge oblike trajnostne mobilnosti ustrezna alternativa.
Tomaž Lah (Svoboda) je predlagateljem seje očital politizacijo in zavajanje s trditvami, kot je, da je pričakovati, da bo Evropska komisija v novi sestavi namenila nekaj aktivnosti področju “preambicioznega” zelenega prehoda, ki da škodi prebivalcem EU in znižuje njihov življenjski standard ter slabša konkurenčnost evropskega gospodarstva. Menil je, da je dobro, da ima država takšen dokument, da bo morala o njem tudi poročati ter da se bo noveliral čez štiri leta.
Tako kot v opoziciji tudi v Levici menijo, da je dokument pomanjkljiv, a iz nasprotnih razlogov – ker je premalo ambiciozen, je dejala Tatjana Greif (Levica). Ukrepe za zmanjšanje uporabe osebnih vozil bi morali sprejeti že zdavnaj, je poudarila in izpostavila podatke o slabi kakovosti zraka v Ljubljani.
Glede navedb opozicije, da zastavljeni zeleni prehod slabša standard ljudi, pa je Greif dejala, da “kakovost življenja ni, da se vsak dan voziš dve uri ali več iz službe, kjer dobivaš plačo, od katere pretežen del namenjaš za bencin in slabo posušena bukova drva, da potem v najhujši prometni gneči z avtom voziš okoli otroke in sebe po prostočasnih aktivnostih in šoping centrih, kjer kupuješ drugorazredno hrano, proizvedeno v kakšni Italiji z visoko kemičnim kmetijstvom in brutalnim izkoriščanjem migrantske delovne sile iz severne Afrike”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje