Posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) prinaša velik pospešek proizvodnji elektrike iz sonca in vetra. A za shranjevanje viškov bi čim prej potrebovali še kakšno črpalno hidroelektrarno, pisci predlagajo tudi naložbe v hidroelektrarne. Drugi blok krške nuklearke bi po oceni piscev NEPN lahko zgradili do leta 2040, presojajo pa tudi, ali bi lahko energetsko samooskrbo zagotavljali brez njega.
Prvi osnutek posodobljenega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, ki bo do sredine maja v javni razpravi, prinaša nekatere večje spremembe na področju oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom.
Prvič, načrt iz leta 2020 je močno stavil na plinske elektrarne. Vmes so se zgodili vojna v Ukrajini in načrti za pospešeno zmanjševanje odvisnosti od ruskega plina. Novi osnutek se zato močneje usmerja v vodno energijo, ki so jo pisci NEPN leta 2020 precej zapostavili (do leta 2030 ni bila predvidena izgradnja nove enote).
Drugič, posodobljeni načrt pričakovano močno povečuje cilje glede proizvodnje elektrike iz sončnih in vetrnih elektrarn.
In tretjič, prvotna različica je predvidevala zgolj 75-odstotno samooskrbo z električno energijo, kar je takrat v slovenski energetiki naletelo na veliko neodobravanja. Nato je prišla energetska kriza, zdaj naj bi Slovenija ciljala na 80-odstotno samooskrbo do leta 2030 in 100-odstotno do leta 2040.
Žiga Živulović jr./Bobo
Medtem ko naj bi se končna raba energije do leta 2030 glede na leto 2017 zmanjšala za 3.247 GWh, se bo raba električne energije v istem obdobju povečala za 1.246 GWh.
Razmah panelov, po letu 2025 tudi vetrnic
Osnovni NEPN je predvideval, da bomo iz sončnih elektrarn leta 2025 proizvedli 981 gigavatnih ur (GWh) energije, leta 2030 pa 1.866 GWh. Osnutek posodobljenega scenarija za leto 2025 predvideva 1.826 GWh, za leto 2030 pa 3.756 GWh, torej približno dvakrat več. Panele naj bi nameščali na industrijskih lokacijah, energetski in prometni infrastrukturi, degradiranih območjih. Vlada je v državni zbor že poslala zakon, ki naj bi omogočil večje koriščenje sončnega potenciala.
Pri vetrnih elektrarnah je osnovni scenarij predvideval rast s trenutnih 14 GWh na 112 GWh do leta 2025 in 248 GWh do leta 2030. Novi osnutek rast kapacitet sicer zamika, prve nove elektrarne predvideva v letu 2026. Do leta 2030 pa naj bi se nato proizvodnja na “okoljsko sprejemljivih lokacijah” povečala na 357 GWh (torej več kot po starem scenariju).
Tu poudarimo, da gre za osnutek, ki je zdaj v javni razpravi, končan pa mora biti do junija prihodnje leto, ko moramo posodobljeni NEPN poslati v Bruselj.
Luka Dakskobler, Bobo
Potrebujemo večjo elektrarno
A povečevanje proizvodnje iz sonca in vetra nam ne more zagotoviti samooskrbe z električno energijo, prav tako prinaša nove izzive, na primer, kako izkoristiti viške energije. Uporaba in implementacija baterijskih sistemov za hranjenje sta še v razvojni fazi, navaja osnutek posodobitve NEPN, poleg tega glede na “predviden pomemben delež” sončne energije pisci ocenjujejo, da baterijski hranilniki ne bodo dovolj.
Kot rešitev navajajo čim hitrejšo gradnjo vsaj ene velike črpalne hidroelektrarne, računajo tudi na nadaljnje investicije v hidroelektrarne. Trenutno je najdlje projekt Hidroelektrarne Mokrice, ki pa je na sodišču. V načrtu so tudi hidroelektrarne na srednji Savi, je dejal Merše.
Po njegovih besedah bi čim prej potrebovali 500 megavatov (MW) teh enot, po letu 2033, ko ugasnemo Teš, pa 900 MW. “Vzpostaviti želimo nov kriterij, da ima Slovenija v vsakem trenutku na razpolago vsaj 80 odstotkov lastnih kapacitet. Nekatere bodo bolj v smislu strateških, rezervnih kapacitet, ki bodo delovale v obdobjih, ko bodo na trgu neke nenormalne ali izredne razmere. Če bodo cene nizke, pa bo Slovenija izkoriščala naravne danosti in uvažala energijo iz regije, če se bodo pojavili presežki. Najti želimo ravnotežje med lastno neodvisnostjo, ostalo pa zagotoviti na trgu,” je pojasnil.
Nestanovitnost obnovljivih virov terja tudi večjo odzivnost električnega omrežja. Pisci posodobljenega NEPN ocenjujejo, da je “neizvajanje ukrepov in nedoseganje ciljev NEPN na tem področju alarmantno” in da bo omrežje kmalu postalo glavno ozko grlo zelenega prehoda v Sloveniji. Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo) je izračunal, da bi morali v omrežje v desetih letih vložiti 3,5 milijarde evrov, kar je četrtina letnega proračuna Slovenije.
Iz predala potegnili projekt ČH Kozjak
Država že obuja projekt črpalne hidroelektrarne, ki je pred desetletjem zastal. Dravske elektrarne Maribor (DEM) v lasti Holdinga Slovenske elektrarne imajo vse od leta 2003 v načrtu Črpalno hidroelektrarno Kozjak z močjo 440 MW. Projekt je tekel od leta 2003 do leta 2012 (takrat je lokalna skupnost nasprotovala trasi daljnovoda). Nato je bil desetletje v predalu, do lani, ko so ga obudili. Zdaj pišejo vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja.
Kot je za interno revijo HSE januarja povedal Damjan Seme, generalni direktor DEM, morajo poleg elektrarne v DEM zgraditi še 18-kilometrski daljnovod. Kot je dejal, “moramo vsi skupaj storiti vse, da bo druga črpalna hidroelektrarna v državi stala do konca tega desetletja”.
Profimedia
Veliki načrti z vodikom
NEPN kot potencialni odgovor na problematiko sezonskega shranjevanja energije iz obnovljivih virov ponuja tudi vodik (poletne viške elektrike iz sonca bi pretvorili v vodik in shranili do zime), kar pa terja postavitev obsežne infrastrukture, ki je Slovenija danes nima.
Potrebni bosta gradnja nove vodikove prenosne infrastrukture in prilagoditev obstoječe za povezovanje s sosednjimi omrežji, kar bo omogočilo uvoz vodika, pisci NEPN pa odločevalcem predlagajo tudi razmislek o gradnji velikega sistema za pretvarjanje (mednarodnih) presežkov obnovljivih virov v vodik oziroma sintetični plin v vsaj enem od pomembnih energetskih vozlišč.
Različica NEPN iz leta 2020 je ciljala na 10-odstotni delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030, osnutek prenovljenega načrta pa ta delež povečuje na 30 odstotkov. Sklicuje se na scenarije evropskega združenja plinskih operaterjev (ENTSO-G) za Slovenijo.
Danes vodik še ne teče po našem omrežju. Podjetje Plinovodi, ki je tudi član konzorcija za posodobitev NEPN, se kot operater prenosnega omrežja vključuje v mednarodne pobude za vzpostavitev vodikovodne povezave s sosednjimi državami. Kot so nedavno povedali za N1, pa bi lahko trenutno zemeljskemu plinu, ki teče po plinovodu, dodajali največ pet odstotkov vodika. Več v članku Majavi temelji vodikove ekonomije – puščanje, potratnost in vonj po plinu.
Z jedrsko ali brez nje?
Posodobljeni NEPN naj bi ponudil dve možni poti za doseganje dolgoročne samooskrbe: prva predvideva nove naložbe v jedrsko energijo, druga pa možnost oskrbe z elektriko brez novega jedrskega objekta do leta 2050. Po besedah Meršeta za zdaj pripravljalci NEPN ne dajejo prednosti nobenemu od teh scenarijev.
Posodobljeni NEPN ohranja navedbo, da moramo čim prej pripraviti kakovostne podlage za odločanje o drugem bloku krške nuklearke (JEK2) in da se moramo o gradnji odločiti najkasneje do leta 2027. Po ocenah pripravljalcev NEPN bi ga lahko zgradili do leta 2040, kar je petletni zamik glede na trenutno časovnico Gen energije (ta predvideva izgradnjo do leta 2035, kot smo pisali, pa jo v državnem podjetju zdaj revidirajo).
Kot je v intervjuju za N1 povedal minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, aktualna vlada sicer razmišlja tudi o alternativnem jedrskem viru: malih nuklearnih reaktorjih (SMR). Posodobljeni NEPN jih za zdaj ne omenja.
Merše je na javni predstavitvi ta teden na vprašanje, ali ne bi bilo smiselno tudi scenarija obnovljivih virov, ki terja korenite infrastrukturne posege (v same proizvodne zmogljivosti, elektrarne, ki bodo uravnavale nestanovitno proizvodnjo iz obnovljivih virov, v baterije in vodik), pogojevati z natančnimi študijami in referendumom, odgovoril, da se, če na referendumu sprejmemo eno opcijo, odpovedujemo drugi, tako da bo referendum o JEK2 pravzaprav referendum za oba scenarija.
S tem se je strinjal tudi minister Kumer. “Jedrska energija in obnovljivi viri niso v konfliktu. Slovenija nima izbire, česa ne bi imela, staviti moramo na vse. Enostavno ne vemo, kateri vir bo čez 10 ali 15 let prevladal,” je dejal.
