Evropska komisija ni povsem zadovoljna z osnutkom posodobljenega slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), saj naj bi bili slovenski cilji glede deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v 2030 precej nižji od cilja v zakonodaji EU, predvidena poraba energije pa višja. Tudi v letu 2022 Slovenija ni zadovoljila evropskih standardov: ker cilja 25-odstotnega deleža ni dosegla, bo morala obnovljivo energijo za okoli 11 milijonov evrov statistično prenesti iz Hrvaške.
Evropska komisija ni povsem zadovoljna z osnutkom posodobljenega slovenskega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). Med drugim opozarja, da je cilj glede deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v 2030 precej nižji od cilja v zakonodaji EU. Poleg tega je predvidena poraba energije višja od cilja v zakonodaji.
V osnutku posodobljenega NEPN, ki ga je Slovenija v Bruselj poslala konec junija, je cilj glede zahtevanega deleža obnovljivih virov energije v končni porabi energije v letu 2030 postavljen na ravni od 30 do 35 odstotkov.
To je po navedbah komisije precej nižje od 46-odstotnega deleža, kolikor znaša izračun na podlagi ustrezne evropske zakonodaje.
Osnutek posodobljenega načrta ob tem za leto 2030 predvideva končno porabo energije v višini 4,43 milijona ton ekvivalenta nafte, kar pa je več od cilja v skladu z zakonodajo EU. Poraba bi lahko glede na izračun na podlagi evropske zakonodaje znašala 4,29 milijona ton ekvivalenta nafte, pojasnjujejo v Bruslju.
Je pa Slovenija bolj ambiciozna pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov v sektorjih, ki niso vključeni v sistem trgovanja z izpusti. Gre za cestni promet, stavbe, kmetijstvo, odpadke in mala podjetja. V skladu z zakonodajo EU bi morala Slovenija izpuste do leta 2030 zmanjšati za 27 odstotkov glede na leto 2005. Osnutek posodobljenega NEPN pa predvideva zmanjšanje za med 28 in 31 odstotkov.
Na komisiji ob tem opozarjajo, da slovenski načrt ne vključuje konkretnih ukrepov, s katerimi namerava Slovenija izpolniti cilje glede odvzema ogljikovega dioksida iz ozračja.
Med pozitivnimi elementi pa so izpostavili vključitev ciljev glede deleža uporabe energije iz obnovljivih virov v industriji in v stavbah. Obenem so področju energetske revščine pozdravili vključitev ocene položaja gospodinjstev, ki se soočajo z energetsko revščino, in merljivega cilja za njeno zmanjšanje.
Slovenija je po mnenju Bruslja tudi na dobri poti k izpolnitvi obveznosti v okviru pariškega podnebnega sporazuma iz leta 2015.
Evropska komisija je na podlagi ocene podala priporočila, ki naj jih Slovenija upošteva pri pripravi končnega posodobljenega NEPN. Tega mora oddati do 30. junija 2024.
Slovenija cilj pri rabi obnovljivih virov lani dosegla s plačilom Hrvaški
Ker Slovenija lani ni dosegla cilja 25-odstotnega deleža obnovljive energije v bruto končni rabi energije, bo morala obnovljivo energijo statistično prenesti iz druge države. Za to se je dogovorila s Hrvaško. Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in državni sekretar hrvaškega ministrstva za gospodarstvo in trajnostni razvoj Ivo Milatič sta danes podpisala sporazum o statističnem prenosu obnovljive energije med državama, so sporočili s slovenskega ministrstva.
Sporazum med drugim določa, da je obseg statističnega prenosa deleža obnovljivih virov energije za leto 2022 1193 gigavatnih ur s ceno 9,1 evra za megavatno uro. Prenos bo tako Slovenijo stal 10,86 milijona evrov.
“Sredstva so zagotovljena v okviru sredstev za podpore obnovljivih virov energije, ki jih upravlja center za podpore, torej Borzen, ki bo tudi plačnik in sopodpisnik sporazuma,” so sporočili z ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Slovenija bi morala lani doseči 25-odstotni delež obnovljive energije v bruto končni rabi energije, a je ta po začasnih revidiranih podatkih Statističnega urada RS dosegel 22,94 odstotka. Manjkajoči delež je 1193 gigavatnih ur.
Glede na evropsko zakonodajo je za leto 2022 edina možna rešitev statistični prenos določene količine energije iz obnovljivih virov iz ene države članice v drugo. Skladno s tem je Slovenija s Hrvaško sklenila sporazum o statističnem prenosu obnovljive energije, ki bo vzpostavil okvir za ta prenos. Na tej podlagi bo Slovenija kupila manjkajoči delež. Statistični prenos mora biti izveden do konca letošnjega leta, do takrat pa je treba o tem tudi obvestiti Evropsko komisijo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!