Oster spopad o sindikatih: opozicija o kaznovanju po Orbanovo, koalicija očitke zavrača

Kolegij predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića je predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije na današnji seji sprejel brez razprave, v povezavi s skrajšanim postopkom obravnave predloga novele zakona o delovnih razmerjih, ki delodajalcem ukinja obveznost odtegovanja sindikalnih članarin neposredno od plač zaposlenih, pa so padale ostre besede.

Namestnica vodje poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je opozorila, da so poslanci SDS in NSi novelo zakona vložili po tem, ko so sindikati izrazili ostro nasprotovanje interventnemu zakonu in zbrali več kot 47.000 podpisov v podporo pobudi za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o njem. "Gre torej za potezo iz maščevalnosti in za povračilni ukrep," je ocenila Avšič Bogovič.

"Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika"

Kot je dejala Avšič Bogovič, se na ta način udejanja tako imenovani madžarski model slabitve moči sindikatov v času vladavine bivšega premierja Viktorja Orbana. Na Madžarskem je namreč leta 2024 prišlo do ukinitve avtomatskih odtegljajev članarin v javnem sektorju in do popolne prepovedi sindikalnega organiziranja v oboroženih silah, že leta 2021 pa tudi do prepovedi kolektivnega pogajanja za nekatere poklice v javnem sektorju, denimo v zdravstvu, je povzela Avšič Bogovič. "Sindikate, če ne bodo pridni in ubogljivi, čakajo ukrepi iz Orbanovega priročnika," je še poudarila.

Vodja poslanske skupine Levica in Vesna ter sokoordinator Levice Luka Mesec je poudaril, da je bila Slovenija v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zamišljena kot država, ki se postavlja okoli socialnega dialoga. "Pomembne družbenoekonomske spremembe naj bi se dogajale skozi dogovor med vlado, gospodarstvom in sindikati," je navedel Mesec. Predlog novele zakona o delovnih razmerjih pa gre mimo socialnega dialoga in javne razprave, je dodal vodja poslancev Levice.

Pred "hitenjem, histerijo in maščevalnostjo" je posvarila tudi vodja poslancev SD Meira Hot. Kot je navedla, spremembe temeljnega zakona za urejanje delovnih razmerij zahtevajo širšo razpravo in redni postopek. S predlogom se po njenih besedah slabi organiziranost delavcev, kar je "v nasprotju z usmeritvami Evropske komisije, ki poudarja pomen krepitve socialnega dialoga, kolektivnega dogovarjanja in avtonomije socialnih partnerjev". Ponovila je, da se v SD zavzemajo za vpis socialnega dialoga v ustavo, da se ga ne bi več kršilo.

Koalicija zavrača očitke o omejevanju delovanja sindikatov

Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec pa je odločitev za skrajšani postopek v imenu predlagateljev utemeljila z besedami, da se ne spreminja veliko zakonskih določb. Ob tem je zavrnila očitke o omejevanju delovanja sindikatov.

"Gre za to, da naj članarino plačuje tisti, ki jo želi, tistemu sindikatu, ki jo želi. Nihče ne pravi, da nekdo ne sme biti član sindikata, da naj ne plača, da ne sme stavkati, da ne sme podpisati ali zbirati podpisov proti kateremukoli zakonu," je navedla Godec. Opoziciji je ob tem očitala, da je v preteklosti sama "črno na belem omejila stavko" zdravniškega sindikata Fides s tem, ko je razširila obseg storitev, ki jih morajo v tem času opraviti zdravniki.

Vodja poslancev NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je nanizal več argumentov v prid spremembam zakona. Dejal je, da sistem obveznega ali prisilnega članstva v katerikoli organizaciji zasebnega prava v 21. stoletju v sodobni demokratični družbi ni primeren. Poleg tega mora biti članstvo v sindikatih anonimno, če delodajalec prek svojega računovodstva neposredno odvaja članarino sindikatu, pa je seznanjen s tem, da je delavec včlanjen v sindikat, zaradi česar lahko pride do pritiskov nanj. Ob tem se je zavzel še za poseg v zakon o reprezentativnosti sindikatov, da se na novo pregleda, kateri sindikati so reprezentativni.

Vodja poslancev Resnice Katja Kokot pa je predstavila stališče predsednika nereprezentativnih Sindikatov Podravja Milana Mesariča, kjer podpirajo tako interventni zakon kot spremembe zakona o delovnih razmerjih. Mesarič se je med drugim zavzel za ukinitev Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), kjer da sindikalne organizacije "le mešajo meglo in dokazujejo svojo nesposobnost".