Je Janša Golobu res grozil z zaporom? Kaj pravijo udeleženci seje SNAV

Na petkovi seji državnega zbora, na kateri so poslanci z 51 glasovi izvolili Janeza Janšo za novega predsednika vlade, je odmeval tudi nastop odhajajočega premierja in predsednika Svobode Roberta Goloba. Med drugim je omenil dogajanje na seji Sveta za nacionalno varnost (SNAV) 26. marca, torej nekaj dni po volitvah, na kateri so obravnavali poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika o vmešavanju izraelskih paraobveščevalcev v državnozborske volitve.

Kot je po seji sporočil vladni urad za komuniciranje, je Sova "nesporno potrdila tuje vplive na potek demokratičnih volitev v Sloveniji, predstavila konkretno delovanje paraobveščevalne agencije iz tujine in prav tako stike s slovenskimi subjekti". Že nekaj dni prej je Sova potrdila, da so bili predstavniki Black Cuba decembra lani na Trstenjakovi 8 v Ljubljani, kjer je sedež stranke SDS.

Na omenjeni seji SNAV so bili poleg premierja in nekaterih ključnih ministrov še predsednica republike Nataša Pirc Musar ter predsedniki vseh strank, ki so se na volitvah uvrstile v parlament. "Na tej seji je vpričo predsednice republike odkrito grozil prisotnim, vključno z mano, da me bo poslal na Dob," je o Janševem nastopu v petek v parlamentu povedal Golob.

Njegove besede je v ponedeljkovem intervjuju za Reporter potrdil državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v premierjevem kabinetu Vojko Volk. "Vodja opozicije je na seji, na kateri so bili predstavljeni materialni dokazi, fotografije in dokumenti o početju agentov Black Cube, reagiral na skrajno neprimeren način. Vpričo vseh prisotnih na seji, kar je skoraj 20 ljudi, je z zaporom med drugim grozil tudi predsedniku vlade." Po Volkovih besedah pa so grožnje z zaporom doletele tudi direktorja Sove Kadivnika.

Magnetograma seje ni, v zapisniku brez podrobnosti iz razprave

Magnetogram seje SNAV po informacijah N1 ne obstaja, saj se seje ne snemajo. Obstaja le zapisnik, v katerem je navedena vsebina pogovora, ni pa natančno popisano, kaj je kdo rekel.

Kot nas je opozorilo več sogovornikov, so seje SNAV tajne, zato o razpravah nihče od udeležencev ne bi smel javno govoriti. Na petkovi seji parlamenta, ko je o tem govoril Robert Golob, se Janez Janša na njegove navedbe ni odzval.

Je pa dogajanje izpred dveh mesecev minuli konec tedna na presenečenje Svobode komentirala predsednica Pirc Musar. Dejala je, da debate takrat ni razumela tako, kot jo je predstavil Golob. "Nisem slišala tega, kar je rekel predsednik vlade Golob. V žaru politične razgretosti besede vsak malce drugače razume. Meni osebno pa ni grozil nihče," je zatrdila. Pri tej oceni naj bi predsednica, ki je na seji SNAV sedela tik ob prvaku SDS, vztrajala.

Janša ni govoril o Dobu, temveč o Dobrunjah

Da je bila razprava precej razgreta in je na trenutke celo "razpadla" oziroma ušla izpod nadzora, nam je sicer potrdilo več udeležencev marčne seje SNAV. Prav tako se naši sogovorniki z obeh polov strinjajo, da je Janez Janša res govoril o zaporu, a ne o tistem na Dobu, temveč o novem zaporu v Dobrunjah. Njegov nastop naj bi šel v smeri, da je edina dobra stvar, ki jo je Golobova vlada naredila za prihodnost, izgradnja novega zapora v Dobrunjah.

Te navedbe, ki naj bi jih Janša podkrepil z besedami, da bosta lahko Golob in Volk v Dobrunjah igrala šah, so viri z levega pola razumeli kot nedvomno grožnjo z zaporom. Kot pravijo, pa naj bi Janša zapor omenjal tudi direktorju Sove Kadivniku.

Z desnice je medtem slišati, da Golobov opis dogajanja "ni bil verodostojen odraz realnega poteka sestanka", da pa je Janša dejansko omenjal Dobrunje "kot pozitiven dosežek te vlade".

Po koncu seje SNAV je sicer Janez Janša dejal, da na njej ni bilo predstavljenih nobenih dokazov o povezavah SDS z Black Cubom in da je bila seja "nekaj podobnega, kot da bi še enkrat poslušali novinarsko konferenco Nike Kovač". Poudaril je, da bo v novem mandatu, ko bo vzpostavljen parlamentarni nadzor nad Sovo, vse razčiščeno, dogajanje na seji pa je označil kot "priznanje zlorabe državnih institucij v predvolilne namene".

Desno in levo preiskovanje afere Black Cube

Afera Black Cube bo torej v tem mandatu državnega zbora ena večjih političnih front. Na to temo sta namreč vloženi kar dve zahtevi za ustanovitev parlamentarne preiskave.

Prvo so vložili poslanci Svobode in Levice, ki zahtevajo preiskavo vseh relevantnih okoliščin domnevnega vplivanja na volitve iz tujine in s tem ogrožanja nacionalne varnosti ter ugotavljanje morebitne odgovornosti nosilcev javnih funkcij. Nedvomno se bodo opozicijski poslanci osredotočili predvsem na povezavo Janše s predstavniki Black Cuba.

Drugo preiskovalno komisijo pa zahtevajo poslanci Resnice, SDS in NSi, ki nameravajo pod drobnogled vzeti zlasti delovanje Sove in policije. Poslanec Svobode Lenart Žavbi je prvopodpisanega pod ta predlog Zorana Stevanovića na kolegiju predsednika državnega zbora pozval, da obe preiskovalni komisiji na temo Black Cube "na nek način združimo oziroma da vidimo, kje se lahko združita".

So pa poslanci Svobode prejšnji teden umaknili zahtevo za izredno sejo DZ, na kateri bi obravnavali njihovi zahtevi za odreditev parlamentarnih preiskav o tujem vmešavanju v državnozborske volitve in o sumih obvodnega oziroma nezakonitega financiranja političnih strank. Kot razlog so navedli, da bi ti dve preiskovalni komisiji uvedli po trenutno veljavnem zakonu o parlamentarni preiskavi, medtem ko bi preiskava delovanja Sove in policije ter preiskava energetskih poslov, ki so jo zahtevali poslanci SDS in NSi, potekali po spremenjenem zakonu.

Koaliciji se s spreminjanjem zakona o parlamentarni preiskavi mudi

Novelo zakona o parlamentarni preiskavi, ki so jo vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, bo državni zbor po skrajšanem postopku potrdil na današnji izredni seji. Predlagatelji poudarjajo, da bodo spremembe prispevale k večji učinkovitosti parlamentarnih preiskav. Kot osrednje izboljšave izpostavljajo uvedbo sodnega varstva za preiskovance, prepoved ustanavljanja preiskovalne komisije v primeru, ko je bilo v zadevi že sprejeto končno poročilo, in poenostavitev izločanja članov komisij, ki bi bili v zadevi preiskovanci ali priče.

V opoziciji nasprotno poudarjajo, da želi koalicija uzakoniti manjšo pravno varnost za neodvisne in samostojne državne organe, za organizacije civilne družbe in za fizične osebe. V predlagani noveli prepoznavajo načrt, da se prepreči nadaljevanje parlamentarne preiskave o financiranju SDS in NSi, ki jo poslanci Svobode in Levice zahtevajo tudi v tem mandatu. Novela bi po navedbah Gibanja Svoboda ponovno dopustila manevre, ki so se dogajali v preteklosti, ko je prejšnja opozicija v zadevi Gen-I "brez utemeljitve" predlagala zaslišanje kar 37 poslancev Svobode.

Da se predlagateljem z uveljavitvijo sprememb zakona o parlamentarni preiskavi zelo mudi, poleg skrajšanega postopka kaže tudi to, da bo v skladu z včeraj sprejetim amandmajem novela začela veljati že naslednji dan po objavi v uradnem listu, in ne petnajsti dan, kot so omenjene desne stranke najprej predlagale.