Menu Item
Uprava za varno hrano in inšpekcija za varno hrano sta predstavili ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v živilih, ki je bil opravljen v zadnjem času. Spregovorili sta o spornih slivah iz Poljske in breskvah iz Srbije, v katerih so poleti našli presežene ostanke pesticidov.
Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) je predstavila ugotovitve nadzora nad ostanki pesticidov v živilih, opravljenega v zadnjem obdobju.
V. d. generalne direktorice uprave Vida Znoj je povedala, da v okviru programa spremljanja letno pregledajo 5.000 vzorcev živil, pri katerih analizirajo različne parametre. Med njimi okrog 1.000 vzorcev pregledajo za pesticide. To pa ne odvezuje odgovornosti izvajalcev živilske dejavnosti, je poudarila.
Uprava obvešča o odpoklicih, kadar so živila neskladna in hkrati še v roku uporabnosti, je pojasnila direktorica Znoj. Potrošnike obvestijo le, kadar je sporni proizvod še na trgovskih policah oziroma je upravičeno mogoče pričakovati, da ga imajo potrošniki še doma. Sicer pa ne, saj “bi to lahko privedlo do tega, da bi potrošniki uživali manj sadja in zelenjave in bi več hrane zavrgli, česar si kot družba zagotovo ne želimo”, je povedala. Lahko bi dodatno zavrgli hrano. Potrošniki bi lahko hrano zavrgli tudi, če ni neskladna. Podoben sistem obveščanja imajo po besedah direktorice tudi nekatere druge evropske države, med njimi Italija, Estonija in Latvija.
UVHVVR pri obveščanju upošteva tudi tveganje. Pri pesticidih gre za kemijsko tveganje na dolgi rok, ne za akutno tveganje. Več v spodnji video izjavi.
Direktor inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Fabian Kos in Znoj sta spregovorila o spornih slivah iz Poljske, v katerih so avgusta odkrili prepovedan insekticid klorpirifos. Ta je v EU prepovedan šele od leta 2020, je povedala Znoj. Na podlagi ocene EFSA (evropska agencija za varnost hrane) klorpirifos tedaj ni bil odobren za nadaljnjo uporabo v EU. Še vedno je dovoljen v nekaterih tretjih državah.
Fabian Kos je pojasnil, da uraden nadzor varne hrane poteka v obliki inšpekcijskih pregledov, vzorčenja v notranjem prometu in ob uvozu. Poleg vzorčenja po letnem načrtu imajo tudi izredne nadzore, te med drugim izvedejo na predlog potrošnikov.
Kos je povedal, da so nosilce živilske dejavnosti, trgovce in distributerje pozvali, naj poostrijo notranji nadzor nad ostanki pesticidov. Ali so to storili, bodo inšpektorji naknadno preverjali med rednimi inšpekcijskimi postopki.
V poostrenem nadzoru je od sredine avgusta ob uvozu inšpekcija zadržala deset pošiljk, skupaj okrog 136 ton. Devet je bilo skladnih, ena pošiljka, ki je tehtala okrog 18 ton, pa je bila neskladna in je šla v uničenje. Šlo je za kumarice za predelavo iz Srbije. Iz Srbije je bilo letos na ostanke pesticidov testiranih 21 pošiljk, vsi ostali vzorci so bili negativni. V notranjem nadzoru so v okviru poostrenega nadzora pregledali 26 vzorcev, vsi so bili skladni, med njimi tudi dvakrat slive iz Srbije in Moldavije.
Več v spodnji video izjavi:
Letos so od začetka leta pri uvozu testirali 143 vzorcev, 21 je bilo neskladnih. Večinoma so vzorčili v Luki Koper, neskladni so bili citrusi. “Neskladno ne pomeni, da je zdravju nevarno,” je opozorila inšpektorica Nadja Škrk. Več v spodnji video izjavi:
V katerih trgovinah?
Sporne breskve so bile uvožene v začetku julija. Na N1 smo poročali, da uprava za varno hrano ne razkriva, kjer vse smo jih lahko kupili. Za zdaj vemo le za Spar, ki je to objavil sam na svojih spletnih straneh, in za trgovine Jager. Trgovski verigi sta rezultat vzorčenja prejeli, ko so “bile breskve že davno odprodane”, je povedala inšpektorica Škrk.
Slive so testirali v okviru letnega načrta. Na vprašanje novinarjev o količinah so dejali, da je šlo za sedem ton breskev in “večjo količino sliv”. Pri slivah so testirali 200 kilogramov od celotne pošiljke, zato ni nujno, da je bila problematična cela pošiljka.
Ker so bile vzorčene en teden po tem, ko so bile distribuirane, so bile vmes že razprodane. Zato bi bila informacija o preseženih vrednostih že prodanega sadja za potrošnika po besedah inšpektorjev zgolj nepotrebno vzbujanje dvoma. Gre tudi za vprašanje tveganja, saj ni šlo za denimo aflatoksine ali patogene bakterije, pri katerih bi obstajalo resno akutno tveganje in bi potrošnike obvestili takoj. Slovenija je med bolj transparentnimi državami pri obveščanju potrošnikov. Primarno morajo o tem obveščati trgovine, so še poudarili govorci.
Postopanje uprave v tem primeru je naletelo na več kritik. Zveza potrošnikov Slovenije je za N1 poudarila, da mora biti umik objavljen v vseh primerih, ko je izdelek že v rokah potrošnika. “Saj lahko le tako potrošniki zahtevajo kupnino nazaj, seveda z računom,” so jasni v zvezi potrošnikov. Nekdanja direktorica te uprave, danes pa poslanka NSi Vida Čadonič Špelič pa pravi, da uprava za varno hrano in kmetijsko ministrstvo potrošnikov ne obveščata, če pa jih, to počneta slabo in prepozno. Napovedala je, da bo NSi zaradi spornih srbskih breskev in spornih poljskih sliv zahtevala nujno sejo odbora za kmetijstvo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje