Poljske slive, ki so vsebovale prepovedan in zdravju škodljiv insekticid klorpirifos, avgusta očitno niso bile na voljo le na trgovskih policah Spara. Ampak po informacijah N1 tudi v trgovinah Jager, kjer so jih imeli tono in pol. Kje vse so se še pojavile sporne poljske slive, pa uprava za varno hrano ne razkriva, češ da je to poslovna skrivnost. Koliko spornih sliv smo Slovenci torej pojedli? In zakaj so lahko zdravju tudi škodljive?
Sporne slive iz Poljske, v katerih so avgusta odkrili prepovedan insekticid klorpirifos, kot vse kaže, niso bile v ponudbi le v trgovinah Spar, ki je potrošnike o umiku tega sadja obvestil na svoji spletni strani. “V oceni tveganja so ugotovili, da vsebnost klorpirifosa pomeni sprejemljivo tveganje za zdravje odraslih in nesprejemljivo tveganje za zdravje otrok,” so zapisali.
Poljske slive je, kot so za N1 potrdili na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v Slovenijo dobavila družba Rastoder. “Sporno pošiljko je v obdobju od 8. do 11. avgusta dobavila več zavezancem,” so pojasnili.
Katerim, uradno ni znano. Na naša vprašanja, kdaj in katerim trgovcem so sporne slive dobavili, pa tudi za kakšno količino gre, so v družbi Rastoder odgovorili, da so vse podatke posredovali pristojnim službam. Razložili pa so, da so letos imeli le eno pošiljko sliv iz Poljske, “kar predstavlja le manjši delež na slovenskem trgu”. Ko so informacijo o neskladnosti prejeli, so dejali, so ukrepali v skladu s predpisi in postopki odpoklica živila, o tem pa tudi poročali inšpektoratu.
Družba Rastoder je slive dobavila tako Sparu kot trgovinam Jager. V Jagru so prvo pošiljko – gre za 771 kilogramov – prejeli 9. avgusta, drugo – gre za 763 kilogramov – pa dva dneva kasneje. Gre torej za dobro tono in pol sliv, ki so vsebovale zdravju nevaren insekticid.
“Obvestilo o umiku pa smo od dobavitelja prejeli 30. avgusta, ko tega blaga na prodajnih policah ni bilo več. Potrošnike smo obveščali z obvestilom na prodajnem mestu, je pa od odprodaje zalog do ugotovitve minilo že veliko časa,” so priznali v Jagru. Povedano drugače: slive so v tem času potrošniki že pojedli.
Tudi uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je potrošnike obveščala le o umiku sliv, ki jih prodajal Spar v kilogramski plastični posodici pod trgovsko znamko S Budget. O umiku Sparovega petkilogramskega pakiranja sliv vrste ‘lepotica’, ki je prav tako vseboval klorpirifos, ni poročala, tudi obvestil o umiku sliv iz trgovin Jager ni na spletni strani uprave.
“Skladno z evropsko zakonodajo je za obveščanje potrošnikov primarno odgovoren odgovorni nosilec živilske dejavnosti, obveščanje pa se izvaja glede na ugotovljeno tveganje in verjetnost, da je še lahko pri potrošnikih,” so na očitke na upravi odgovarjali že v primeru spornih breskev iz Srbije, ki smo jih Slovenci poleti pojedli več ton.
PROFIMEDIA
V primeru sliv iz Poljske je uprava v okviru uradnega nadzora pri Rastoderju preverjala, ali je družba zavezance obvestila o umiku oziroma odpoklicu spornega sadja. “Nepravilnosti niso bile ugotovljene. Umik oziroma odpoklic se je izvajal glede na razpoložljivost živila v prometu,” so pojasnili na upravi.
Rastoder je po besedah uprave za varno hrano sporne slive dobavil tudi podjetju DG 69 s sedežem na Drenovem Griču. “Del prejete pošiljke sliv je to podjetje pakiralo za Sparovo blagovno znamko,” pravijo na upravi za varno hrano.
Podjetje je Sparu slive dostavilo med 11. in 15. avgustom, so povedali v DG 69, zamolčali pa so, da sliv niso dobavili le Sparu. Na upravi za varno hrano so namreč potrdili, da je prav to podjetje del pošiljke dobavilo še dvema italijanskima in štirim slovenskim podjetjem. Katerim, na upravi ne razkrivajo. “V zvezi z navajanjem poslovnih subjektov v dotični zadevi ter razkrivanje njihovih poti poslovanja med seboj ocenjujemo, da to niso informacije javnega značaja ter da se lahko takšne informacije skladno z zakonodajo opredelijo kot poslovna skrivnost,” so pojasnili razlog za svojo odločitev in nas usmerili nazaj na dobavitelja oziroma podjetji DG 69 in Rastoder, ki pa imen zavezancev nista želela posredovati.
Uprava za varno hrano: “Postopali smo v skladu z zakonodajo”
Na upravi za varno hrano so pojasnili tudi, kako je potekalo obveščanje med podjetji. Družba Rastoder je najprej obvestila svoje stranke, torej tudi podjetje DG 69, ki je prav tako svoje kupce pozvalo k odpoklicu izdelka. “Na podlagi prejete informacije dobavitelja je Spar Slovenija sprožil umik oziroma odpoklic iz prometa. Iz navedenega sledi, da so vsa vključena podjetja izvajala aktivnosti, predpisane v zakonodaji,” so zatrdili na upravi. Ko je uprava prejela še uradne izsledke analize, od odvzema vzorca do analiznih rezultatov minejo povprečno trije tedni, je poročal Dnevnik, je sledilo preverjanje uprave pri distributerju ter pri ostalih prejemnikih vzorčene pošiljke. “Uprava je postopala v skladu z zakonodajo in ustaljenimi postopki,” so zagotovili.
V katerih trgovinah so bile slive na prodaj?
Ali so sporne slive prodajali, smo preverili pri največjih slovenskih trgovcih. V Hoferju so odgovorili, da so njihove slive, ko slovenskega sadja zaradi vremenskih ali drugih razlogov ne morejo ponuditi, makedonskega in moldavskega porekla. “Sicer imamo za nadzor kakovosti sadja in zelenjave vpeljan interni protokol preverjanja, ki presega zakonsko zahtevane kriterije. Ob rednih analizah sezonskih izdelkov pa smo se odločili, da bomo preventivno na analizo poslali cvetačo in brokoli iz Poljske ter srbska jabolka, ki jih imamo trenutno v ponudbi. Rezultate analiz pričakujemo v prihodnjem tednu,” so pojasnili. Po njihovih besedah s podjetjema Rastoder in DG 69 ne sodelujejo.
Tudi v E.Leclercu z omenjenima dobaviteljema ne sodelujejo, spornih sliv pa niso imeli v prodaji. Prav tako vrste kontrol opravljajo v Mercatorju, tudi oni nepravilnosti v primeru sliv niso zaznali. “V ponudbi nimamo breskev in sliv omenjenih dobaviteljev, obe vrsti sadja nabavljamo pri mednarodnih dobaviteljih v okviru Skupine Lidl,” pa odgovarjajo v Lidlu.
Trgovec Eurospin molči, da slive večinoma uvažajo iz Srbije in Moldavije, pa pravijo v Tušu. “Omenjenega sadja nam niso dobavljala podjetja, ki jih navajate,” so zapisali.
V Sparu so že minuli teden sporočili, da so po spornih breskvah in slivah, ki so vsebovale prepovedan insekticid, s katerim zatirajo škodljivce, sprejeli dodatne interne ukrepe pri neposrednem uvozu sadja in zelenjave iz držav izven Evropske unije. Izvajali bodo dodatne redne fizične preglede delovanja dobaviteljev sadja in zelenjave, pri čemer so od njih že zahtevali in pridobili veljaven certifikat Global G.A.P., “ki je mednarodni standard kakovosti z namenom kontrole in certificiranja kmetijskih pridelkov in živil ter dejavnosti, povezanih z njimi”. Pojasnili so, da so nemudoma prekinili sodelovanje z dotičnim dobaviteljem, začeli pa so tudi postopek presoje dobavitelja, v katerem naj bi ugotovili, zakaj ni bilo skladnosti z evropsko zakonodajo.
Avtizem, hiperaktivnost in druge možganske okvare
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pojasnili, da sta se tako klorpirifos kot klorpirifos-metil vse do leta 2020 uporabljala v sredstvih za zaščito rastlin kot insekticid in akaricid. Sodita med organofosforne pesticide, ki pri tarčnih organizmih zavrejo delovanje encima acetilholinesteraze, ki sodeluje pri prenašanju živčnih signalov.
PROFIMEDIA
Evropska agencija za varnost hrane je leta 2019 ob ponovni oceni, kakšno tveganje predstavljata omenjeni substanci za zdravje ljudi, navedla, da njun genotoksični potencial – škodljiv vpliv na genetski material – ostaja nejasen. To pomeni, da ni mogoče določiti, kje je še varna meja izpostavljenosti, zato je njuna uporaba v Evropski uniji prepovedana. “Poleg potencialne strupenosti za genetski material so pomembni tudi dokazi v zvezi z razvojnimi nevrološkimi izidi pri otrocih,” so dodali na NIJZ. Kot navaja Zveza potrošnikov Slovenije, lahko snovi, ki spadata med hormonske motilce, med nosečnostjo poškodujeta možgane zarodka, povzročita pa lahko avtizem, hiperaktivnost in druge možganske okvare.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje