Zveza potrošnikov je jasna: čeprav smo vse sporne poljske slive v Sloveniji avgusta že pojedli, bi morala uprava za varno hrano razkriti, kjer vse smo jih lahko kupili. Za zdaj vemo le za Spar, ki je to objavil sam na svojih spletnih straneh, in za trgovine Jager, kjer so za N1 potrdili, da so poljske slive, ki so vsebovale prepovedan insekticid klorpirifos, avgusta prodajali tudi oni. Ali so se pojavile še kje na dosegu kupcev, pa uprava za varno hrano ne želi razkriti, rekoč, da gre za "poslovno skrivnost podjetij".
Spomnimo, kaj o spornih poljskih slivah, v katerih so avgusta odkrili prepovedan insekticid klorpirifos, vemo do tega trenutka. Kot smo poročali na N1, jih je v Slovenijo dobavila družba Rastoder. In ta je “sporno pošiljko v obdobju od 8. do 11. avgusta dobavila več zavezancem”, so za N1 pojasnili na upravi za varno hrano. Katerim, uradno ni znano, saj tega ne razkriva niti dobavitelj niti uprava za varno hrano.
Jasno je le, da je sporne slive prodajal Spar, ki je potrošnike o umiku tega sadja sam obvestil na svoji spletni strani, v ponudbi pa so bile, kot smo ugotovili na N1, tudi v trgovinah Jager.
V Jagru so prvo pošiljko – gre za 771 kilogramov – prejeli 9. avgusta, drugo – gre za 763 kilogramov – pa dva dneva kasneje. Gre torej za dobro tono in pol sliv, ki so vsebovale zdravju nevaren insekticid.
“Obvestilo o umiku pa smo od dobavitelja prejeli 30. avgusta, ko tega blaga na prodajnih policah ni bilo več. Potrošnike smo obveščali z obvestilom na prodajnem mestu, je pa od odprodaje zalog do ugotovitve minilo že veliko časa,” so priznali v Jagru. Povedano drugače: slive so potrošniki v tem času potrošniki že pojedli.
Rastoder je po besedah uprave za varno hrano sporne slive dobavil tudi podjetju DG 69 s sedežem na Drenovem Griču. To je del pošiljke dobavilo še dvema italijanskima in štirim slovenskim podjetjem. Katerim, na upravi ne razkrivajo, rekoč, da gre za poslovno skrivnost. “V zvezi z navajanjem poslovnih subjektov v dotični zadevi ter razkrivanjem njihovih poti poslovanja med seboj ocenjujemo, da to niso informacije javnega značaja ter da se lahko takšne informacije skladno z zakonodajo opredelijo kot poslovna skrivnost,” so pojasnili razlog za svojo odločitev in nas usmerili nazaj na dobavitelja oziroma podjetji DG 69 in Rastoder, ki pa imen zavezancev nista želela posredovati.
Upravo smo prosili, naj nam pojasni razliko med podatki, za katere smo zaprosili – do danes namreč potrošniki še vedno ne vedo, kje so slive pristale – in med odpoklici izdelkov, ki jih uprava sama objavlja na svoji spletni strani. Tam namreč poleg imena izdelka navedejo tudi trgovino, ki ga ima v ponudbi, serijsko številko, poreklo in dobavitelja.
Pojasnili so, da na svoji spletni strani povzemajo informacije o umikih izdelkov, ki jih posredujejo izvajalci dejavnosti. Prav njihova naloga je, so poudarili, da v skladu z zakonodajo o umikih oziroma odpoklicih obveščajo potrošnike. “Informacije, ki so objavljene na spletni strani, obsegajo podatke potrebne za identifikacijo živila, razlog umika oziroma odpoklica, navodila potrošnikom, kako naj ravnajo s spornim živilom, in podatek o izvajalcu dejavnosti, ki umik oziroma odpoklic izvaja.” Po njihovih besedah pa uprava ne objavlja informacij o izvajalcih dejavnosti, ki so bili prejemniki določenega neskladnega živila, če je živilu, ki je bilo odpoklicano, potekel rok uporabe oziroma se glede na naravo živila upravičeno domneva, da ni več v prodaji. “Prav tako uprava ne objavlja informacij o tistih izvajalcih dejavnosti, ki so živilo sicer prejeli, niso pa odgovorni za izvedbo umika oziroma odpoklica, to so denimo posredniki,” so dejali.
Medtem pa je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) za N1 poudarila, da mora biti objava o umiku v vseh primerih, ko je izdelek že v rokah potrošnika. Postregli so z več primeri. Ko pride do odpoklica živila s trga, torej ko je izdelek že na policah trgovcev in posledično v rokah potrošnika, je nujno obveščanje tako o izdelku kot tudi trgovcu, ki je živilo prodajal. “Saj lahko le tako potrošniki zahtevajo kupnino nazaj, seveda z računom,” so jasni v zvezi potrošnikov.
Če je nevaren izdelek odkrit med uradnim nadzorom ali pa pri monitoringu, “inšpektorat zadevo naloži trgovcu, ki mora tudi obvestiti svoje grosiste oziroma dobavitelje, in postopek se potem ponovi po verigi nazaj”. Trgovec mora po besedah ZPS sam obvestiti potrošnike, uprava za varno hrano in/ali zdravstveni inšpektorat pa mora odpoklic s trga javno objaviti.
Spomnimo, da je uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin potrošnike obveščala le o umiku sliv, ki jih prodajal Spar v kilogramski plastični posodici pod trgovsko znamko S Budget. O umiku Sparovega petkilogramskega pakiranja sliv vrste ‘lepotica’, ki je prav tako vseboval klorpirifos, ni poročala, tudi obvestil o umiku sliv iz trgovin Jager ni na spletni strani uprave.
“Skladno z zakonodajo Evropske unije je za obveščanje potrošnikov primarno odgovoren odgovorni nosilec živilske dejavnosti, obveščanje pa se izvaja glede na ugotovljeno tveganje in pa verjetnost, da je izdelek še lahko pri potrošnikih,” je uprava na očitke o poznem obveščanju odgovarjala že v primeru spornih breskev iz Srbije.
ZPS pa poudarja, da mora biti javna objava tudi, ko nevarni izdelek odkrije distributer, grosist ali pa proizvajalec sam, ki mora obvestiti trgovce in tudi svoje dobavitelje po verigi nazaj. “Sočasno pa obvesti tudi pristojne nadzorne organe, ki tudi objavijo odpoklic,” so dodali.
Drugače pa je, če nevarni izdelek še ni v maloprodaji in še ni dosegel potrošnika, saj umik izdelka pravzaprav pomeni umik iz skladišč, zato potrebe po javnem obveščanju ni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje