Uprava za varno hrano in kmetijsko ministrstvo potrošnikov ne obveščata, če pa, to počneta slabo in prepozno, pravi nekdanja direktorica prav te uprave, danes pa poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Napovedala je, da bo NSi zaradi spornih srbskih breskev in spornih poljskih sliv zahtevala nujno sejo odbora za kmetijstvo. "To, kar je ostalo od uprave, je samo še karikatura," pravi. Po njenem mnenju je uprava preveč podrejena ministrstvu, zato bi jo morali ločiti. "Da bi služila varstvu potrošnikov, ne pa varstvu interesov kapitala," je še dodala.
Več ton spornih srbskih breskev in poljskih sliv, v katerih so avgusta odkrili prepovedan insekticid klorpirifos, in smo jih Slovenci že pojedli, je razlog, da NSi zahteva sklic nujne seje odbora za kmetijstvo, gozdarstvo, pravi poslanka Vida Čadonič Špelič.
“Razlog so napake, ki jih uprava za varno hrano in kmetijsko ministrstvo počneta že vrsto let, to je neobveščanje potrošnikov. Če pa že obveščata, obveščata slabo in prepozno. To je skregano z njunim poslanstvom, torej skrbjo za varstvo potrošnikov,” poudarja Čadonič Špelič, ki je sicer tudi sama v preteklosti vodila upravo.
Po njenih besedah ne gre za težave zgolj trenutne vlade, temveč se te vlečejo od takrat, “ko so zamenjali kompetentne ljudi. To je od takrat, ko je Aleksandra Pivec, ki si ni zaslužila naziva ministrica, vzela upravi svojo službo za odnose z javnostjo,” trdi.
Po njenih besedah avtonomijo uprave pri svojem delovanju zmanjšuje dejstvo, da je organ v sestavi kmetijskega ministrstva, zato mu je uprava podrejena. Gre za navzkrižje interesov, pravi, kmetijsko ministrstvo spodbuja proizvajalce, da dobro kmetujejo, uprava pa bi morala to nadzirati.
“To, kar je ostalo od uprave, je samo še njena karikatura, zato bi jo morali ločiti od ministrstva. Želim si, da bi uprava delovala v skladu s svojim poslanstvom in bi služila varstvu potrošnikov, ne pa varstvu interesov kapitala,” je še dodala.
Spomnimo: uprava za varno hrano spornih breskev ni odpoklicala, je poročalo Delo, ker so bile prodane še preden so bili znani rezultati analize, s katero so preverjali, ali in koliko klorpirifosa je v breskvah. Še vedno pa ni jasno, kje vse so pristale sporne slive, ki jih je dobavila družba Rastoder.
Za zdaj vemo le, da jih je prodajal Spar, ki je to objavil sam na svojih spletnih straneh, tona in pol tega sadja pa je bila v ponudbi tudi v trgovinah Jager. “Obvestilo o umiku pa smo od dobavitelja prejeli 30. avgusta, ko tega blaga na prodajnih policah ni bilo več. Potrošnike smo obveščali z obvestilom na prodajnem mestu, je pa od odprodaje zalog do ugotovitve minilo že veliko časa,” so priznali v Jagru.
Povedano drugače: slive so potrošniki v tem času potrošniki že pojedli.
Ali so se sporne slive pojavile še kje na dosegu kupcev, uprava za varno hrano ne želi razkriti, rekoč, da gre za “poslovno skrivnost podjetij”. Upravo smo prosili, naj nam pojasni razliko med podatki, za katere smo zaprosili – do danes namreč potrošniki še vedno ne vedo, kje so slive pristale – in med odpoklici izdelkov, ki jih uprava sama objavlja na svoji spletni strani. Tam namreč poleg imena izdelka navedejo tudi trgovino, ki ga ima v ponudbi, serijsko številko, poreklo in dobavitelja.
Zapisali so, da uprava ne objavlja informacij o izvajalcih dejavnosti, ki so bili prejemniki določenega neskladnega živila, če je živilu, ki je bilo odpoklicano, potekel rok uporabe oziroma se glede na naravo živila upravičeno domneva, da ni več v prodaji. “Prav tako uprava ne objavlja informacij o tistih izvajalcih dejavnosti, ki so živilo sicer prejeli, niso pa odgovorni za izvedbo umika oziroma odpoklica, to so denimo posredniki,” so dodali.
Medtem je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) za N1 poudarila, da mora biti objava o umiku javna v vseh primerih, ko je izdelek že v rokah potrošnika. Drugače je le, če nevarni izdelek še ni v maloprodaji in še ni dosegel potrošnika, saj umik izdelka pravzaprav pomeni umik iz skladišč, zato potrebe po javnem obveščanju ni.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje