Predsednik države Borut Pahor je podal svojo letno oceno delovanja Slovenske vojske. Ta je po njegovih besedah naredila viden napredek, ki pa še ni dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah. "Vendar pa z vso odgovornostjo ocenjujem, da je Slovenska vojska skupaj z drugimi silami in ob podpori ljudi sposobna ubraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije," je dodal Pahor.
Načelnik Generalštaba Slovenske vojske (SV) Robert Glavaš in minister za obrambo Matej Tonin sta predsednika republike Boruta Pahorja seznanila z redno oceno pripravljenosti SV v lanskem letu. SV je naredila napredek, a ta še ni zadosten, je ugotavljal Pahor. Kljub temu pa verjame v njeno sposobnost obrambe suverenosti Slovenije.
“Iz poročila Generalštaba Slovenske vojske izhaja, da je Slovenska vojska naredila viden napredek, ni pa ta napredek še dovolj za celovito delovanje v vojnih razmerah,” je ocenil vrhovni poveljnik obrambnih sil Pahor. A ob tem dodal: “Vendar pa z vso odgovornostjo ocenjujem, da je Slovenska vojska skupaj z drugimi silami in ob podpori ljudi sposobna ubraniti ozemeljsko celovitost in suverenost Republike Slovenije.”
Letos je ocena pripravljenosti SV zaradi spremenjene metodologije podana drugače kot minulo leto, in sicer opisno in ne več številčno. Na štiristopenjski lestvici, ki se giblje od “ni neskladja” do “obstaja večje neskladje” je zahtevana pripravljenost SV v miru dosegla vrednost, ki pomeni, da ugotavljajo neskladje, ki pa ni pomembno ali večje. Potrebna pripravljenost za delovanje v vojni pa za lani ni bila ocenjevana, ampak je ostala enaka.
Kot je povedal Pahor, iz poročila izhaja, da se sredstva za SV povečujejo, izboljšuje se tudi opremljenost, a je bil “zaostanek na tem področju tolikšen, da ga ni bilo mogoče odpraviti v enem koraku”.
V stalni sestavi je ustavljen trend padanja števila vojakov, v prostovoljni pogodbeni rezervi pa se je število povečalo za nekaj deset pripadnikov. “To še zdaleč ni dovolj, vendar z doslednim izvajanjem sprejetih ukrepov in njihovim izboljševanjem ter nadgradnjo lahko pričakujemo postopno povečevanje števila pripadnikov Slovenske vojske. To je ključna naloga,” je izpostavil Pahor.
Napredek je premajhen tudi na področju infrastrukture, a je Pahor ob tem izpostavil načrtovane obsežnejše investicije.
Dodal je še, da iz poročila izhaja tudi, da je imela SV v preteklem obdobju pomembno vlogo pri podpori Policiji in Civilni zaščiti, pri varovanju državne meje in v času epidemije covida-19. To pa se kaže v manjšem obsegu rednih in nujnih usposabljanj za izvajanje temeljnega poslanstva – obrambe države.
Tako meni, da je treba “preveriti sedanji obseg nalog in premisliti o optimizaciji angažiranja SV s ciljem dajanja večjega poudarka usposabljanju”.
Aktualne grožnje med drugim terjajo tudi okrepljeno delovanje na področju kibernetske varnosti in obrambe, je nanizal. Ob tem pa izpostavil še dobre rezultate SV v okviru mednarodnih vaj.
Robert Glavaš: Slovenska vojska je in bo tudi v prihodnje pripravljena za obrambo domovine
Po besedah obrambnega ministra Mateja Tonina so bili infrastruktura, tehnika in kadri med najbolj perečimi težavami pri razvoju SV. Zato so že na začetku mandata začeli proces modernizacije in dodatno popolnjevanje SV, je dejal. Med drugim je izpostavil dvig plač v SV, ureditev statusa vojakov po 45. letu in prenovljen koncept pridobivanja kadrov. Še vedno glede na planske dokumente manjka tisoč vojakov.
Spomnil je tudi na zakonodajo, ki omogoča zagotavljanje investicij v SV. Kot je še spomnil, je Slovenija tudi že podpisala pogodbo za nakup transportnega letala, gremo v postopek nabav dveh helikopterjev, v Sloveniji so že t. i oshkoshi, tik pred podpisom je tudi pogodba za nakup oklepnih vozil 8×8. Zaradi aktualnega dogajanja v Ukrajini pa bo Slovenija okrepila tudi tehniko protizračne in protioklepne obrambe.
Tonin pa je ob tem opozoril, da so postopki modernizacije dolgoročni in da je cilj, da Slovenija do leta 2024 obrambne izdatke dvigne na 1,5 odstotka BDP. Hkrati pa je dejal, da se “glede na trenutno situacijo zdi”, da bo treba korigirati cilj, da bi se do leta 2035 ta delež dvignil na dva odstotka, na način, da bi ga dosegli že leta 2030.
“Slovenska vojska je in bo tudi v prihodnje pripravljena za obrambo domovine,” je ob predstavitvi letnega poročila ocenil načelnik Generalštaba Slovenske vojske Robert Glavaš. Kot je še dejal, se ob tem zavedajo omejenosti s kadrovskimi in finančnimi viri, a računajo tudi na podporo državljanov.
Kot je še izpostavil, je bilo v letu 2021 sprejetih tudi več pomembnih odločitev, ki bodo v prihodnje pozitivno vplivali na pripravljenost in na celotno delovanje slovenske vojske. Med drugim je v veljavo stopil zakon o investicijah v SV, DZ je sprejel dopolnitev zakona o obrambi in zakona o službi v SV, ki bosta omogočila nadaljnje kadrovsko popolnjevanje. Slovenija je lani sprejela tudi splošni dolgoročni program razvoja in opremljanja SV do leta 2035 in izdelala predlog vojaške strategije, pristopila pa je tudi k spremenjenemu sistemu pridobivanja kadrov ter nadgradnji sistema vojaškega izobraževanja.
Navedene spremembe bodo po Glavaševih besedah v prihodnjih letih dvignile pripravljenost SV na raven, ki bo političnem odločevalcem zagotavljala ustrezne možnosti za uporabo vojaškega instrumenta moči za zagotavljanje naših nacionalnih interesov.
Slovenija ni vojaško ogrožena, vendar moramo slabšanje razmer jemati resno
Pahor se je ozrl tudi na aktualno dogajanje v Ukrajini in ocenil, da se Slovenija na rusko ogrožanje mednarodnega reda in miru s pomočjo Ukrajini in sankcijami zoper Rusijo odziva kot aktivna članica Evropske unije in Nata, kot sestavni del Zahodnega sveta.
“Že od začetka agresije poudarjam, da si moramo prizadevati za čimprejšnjo prekinitev ognja in nadaljevanje reševanja spornih vprašanj po mirni poti,” je izpostavil.
Hkrati je poudaril, da “Slovenija ni neposredno vojaško ogrožena in zaenkrat ni znakov, da bi to bila”. “Vendar moramo resno in naglo poslabšanje političnih in vojaških razmer v Evropi in svetu jemati z vso resnostjo. V tem smislu bo Slovenija po potrebi sprejemala sorazmerne ukrepe,” je napovedal. “Slovenija je bila in ostaja varna država,” je poudaril.
Obrambni minister Tonin je v izjavi poudaril, da varnost ni samoumevna, kar se še posebej kaže ob dogajanju v Ukrajini v zadnjih dneh. “Zato je za varnost treba poskrbeti, tudi s finančnimi vlaganji.” Kot je ocenil, “državljani lahko računajo na SV, da bo opravila svoje temeljne ustavne naloge in tudi zaščitila Slovenijo, ko bo treba”.
Načelnik Generalštaba Glavaš pa je izpostavil, da se nujnost vseh ukrepov za zvišanje pripravljenosti SV v zadnjih dneh kaže v mednarodnem okolju, ki postaja vse bolj nepredvidljivo in hitro spremenljivo, kar lahko v relativno kratkem času vpliva na našo varnost ali varnost naših zaveznic. Vojna v Ukrajini je namreč po njegovih besedah v temeljih spremenila našo geostrateško realnost in je lahko potencialna pot v varnostno krizo. Kot načelnik generalštaba je zato odgovoren, da bo tudi v takšnem primeru SV s svojo strukturo, pripravljenostjo, sodobno opremo in vzdržljivostjo zagotovila varnost in suverenost države, je zatrdil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!