Menu Item
Predsednik republike Borut Pahor začenja dvodnevna posvetovanja z vodji poslanskih skupin in predstavnikoma narodnih skupnosti v državnem zboru o kandidatih za predsednika računskega sodišča in viceguvernerja Banke Slovenije. Oba postopka imenovanj že precej zamujata, v primeru viceguvernerja ga je bilo treba ponoviti.
Na javni poziv za predsednika računskega sodišča, ki ga je še pred aprilskimi državnozborskimi volitvami podpisal predsednik republike Borut Pahor, so prispele štiri kandidature. Te so poslali bivša generalna direktorica finančne uprave Jana Ahčin, vrhovni državni revizor Miroslav Kranjc, nekdanji direktor republiškega urada za nadzor proračuna Dušan Sterle in vrhovni državni revizor Aleksej Šinigoj.
Dosedanjemu predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu se je mandat namreč iztekel s koncem maja, a ga je, ker državni zbor še ni imenoval njegovega naslednika, malo podaljšal. Dokončno s položaja odhaja v sredo, vodenje računskega sodišča pa bo do imenovanja novega predsednika prevzela njegova dosedanja prva namestnica Maja Bilbija.
Po pisanju časnika Delo so se kandidati v preteklih dneh predstavljali po poslanskih skupinah, po njihovih neuradnih informacijah pa nobeden od njih nima podpore koalicije strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.
Enako naj bi veljalo za kandidate za člana sveta Banke Slovenije – viceguvernerja. Na vnovični javni poziv predsednika republike za mesto viceguvernerja so kandidature oddali Primož Dolenc, ki je viceguvernersko funkcijo opravljal do začetka aprila, Miha Mihič, Matjaž Noč in Sibil Svilan. Pahor je moral sicer poziv ponoviti, saj je prejšnji sklic državnega zbora v začetku februarja odrekel podporo kandidatu Marjanu Divjaku.
Če se bo res izkazalo, da nobeden od kandidatov za obe funkciji na tajnem glasovanju v državnem zboru ne more računati na 46 glasov, bo moral Pahor poziva ponoviti.
Kdo v koaliciji naj bi si želel, da se razpis ponovi?
Kot je mogoče slišati, naj bi koalicija želela, da se razpis za predsednika računskega sodišča ponovi. Kot razlog navajajo, da je bil razpis objavljen še v času prejšnje vlade in so torej z oblikovanjem nove koalicije nastopile nove okoliščine. Pri tem pa vendarle ne gre spregledati, da poziv k prijavam objavi predsednik republike (in torej ne vlada) in da je bil rok za prijave na poziv za predsednika računskega sodišča 15. april (torej dober teden pred volitvami), torej je bilo že v izhodišču jasno, da bo o kandidatih odločala nova sestava državnega zbora. Rok za zbiranje kandidatur za viceguvernerja se je iztekel 6. maja.
Se pa v koaliciji pri tem izgovarjajo drug na drugega. V Gibanju Svoboda je mogoče slišati, da si ponovitve želijo v manjših koalicijskih strankah. V teh pa to odločno zanikajo. Naši sogovorniki iz njunih vrst pravijo, da ponovitev zlasti razpisa za predsednika računskega sodišča odločno zagovarja premier Robert Golob. Pri tem ni osamljena ocena, da ima Golob za to mesto že izbranega kandidata, ki pa se na razpis ni prijavil. Kot določa zakon o računskem sodišču, pa predsednik republike kandidata, katerega ime pošlje v državni zbor, izbere izmed prijavljenih na razpis. Pri predsedniku računskega sodišča torej ni mogoče, da bi predsednik republike za kandidata izbral nekoga, ki se na razpis ni prijavil, kot je mogoče pri kandidatu za ustavnega sodnika ali viceguvernerja Banke Slovenije.
Pri viceguvernerju bi torej lahko Pahor, če bo ocenil, da nihče od prijavljenih kandidatov nima 46 glasov, predlagal tudi koga, ki se ni prijavil. Pri predsedniku računskega sodišča pa tega ne more narediti. Kot pravijo dobri poznavalci postopka, torej mora predlagati nekoga izmed prijavljenih kandidatov, šele če ta na tajnem glasovanju ne bo dobil 46 glasov in torej ne bo izvoljen, pa lahko razpis ponovi.
Ob tem nekateri tudi izpostavljajo še, da se je tako za predsednika računskega sodišča kot za viceguvernerja prijavil kdo, ki bi lahko uspešno opravljal funkcijo, in da gre za nadaljevanje kadrovanja po političnih preferencah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
