Predsedniku računskega sodišča Tomažu Veselu konec maja poteče mandat. Ker njegovega naslednika še ni na vidiku, pa se je odločil, da bo vodenje računskega sodišča nekoliko podaljšal. A ne dlje kot do 15. junija. Kdo se poteguje za Veselovega naslednika?
Zaradi volilnega dogajanja in oblikovanja nove vlade se je odločanje o novem predsedniku računskega sodišča zavleklo. Tako sedanjemu predsedniku Tomažu Veselu čez pet dni poteče mandat, njegov naslednik pa še ni bil imenovan – predlog še niti ni v državnem zboru. Predsednik republike Borut Pahor naj bi se o kandidatih za to mesto z vodji poslanskih skupin posvetoval po oblikovanju nove vlade.
Zakon določa, da do imenovanja novega predsednika računskega sodišča opravljanje te funkcije nadaljuje dotedanji predsednik. Tako je Vesel v sredo državni zbor in predsednika republike obvestil, da bo vodenje računskega sodišča nekoliko podaljšal. A ne dlje kot do 15. junija. Tedaj bo namreč začela veljati odpoved, ki jo je dal, in bo odšel z računskega sodišča. Vesel je v obvestilu še izpostavil določilo, po katerem v primeru predčasnega prenehanja funkcije predsednika računskega sodišča to funkcijo do imenovanja novega predsednika opravlja prvi namestnik. To zakonsko določilo je bilo po njegovih navedbah v preteklosti že uporabljeno.
Vesel sicer pričakuje, da bo do sredine junija že sklicana seja državnega zbora oziroma da bo kandidat za njegovega naslednika (vsaj) predlagan. Kot nam je dejal, pa ne želi v nedogled zavlačevati z odhodom in vztrajati v negotovi situaciji. “Do 15. junija se mi je zdel še primeren rok, da ostanem na čelu računskega sodišča,” je dodal Vesel. Kje se namerava zaposliti po tem datumu, nam ni želel povedati. “Imam veliko izzivov, vendar jih v tem trenutku ne želim razkriti,” je dejal.
Za Veselovega naslednika so se prijavili ena kandidatka in trije kandidati: bivša generalna direktorica finančne uprave Jana Ahčin, vrhovni državni revizor Miroslav Kranjc, nekdanji direktor republiškega urada za nadzor proračuna Dušan Sterle in vrhovni državni revizor Aleksej Šinigoj.
V zadnjih dneh se sicer pojavljajo ugibanja, ali bi utegnil vodenje računskega sodišča prevzeti vidni predstavnik SD in bivši član evropskega računskega sodišča Milan M. Cvikl. Slišati je mogoče celo namige, da so tovrstni pogovori znotraj koalicije po tem, ko Cvikl ni bil izbran za ministra, že stekli. Ta nam je na vprašanje, ali omenjene navedbe držijo, v četrtek dejal, da zadeve ne komentira.
V preteklosti pa je Cvikl zanimanje za vodenje računskega sodišča že pokazal. Leta 2004 se je namreč prijavil na razpis za to mesto, takratni predsednik države Janez Drnovšek pa je predlog za njegovo imenovanje poslal v državni zbor. Vendar Cvikl ni zbral dovolj poslanskih glasov.
Tudi če se v koaliciji res pojavljajo razmišljanja o imenovanju bivšega ministra za evropske zadeve na čelo računskega sodišča, pa tega v postopku, ki trenutno poteka, ni mogoče udejanjiti. Zakon namreč določa, da predsednik republike kandidata, katerega ime pošlje v državni zbor, izbere izmed prijavljenih na razpis. Cvikl pa se nanj ni prijavil – v času zbiranja prijav je bil kandidat SD za poslanca. Njegova priložnost za kandidaturo bi torej nastopila šele v primeru, če na januarja objavljen poziv predsednik računskega sodišča ne bi bil imenovan in bi bil objavljen nov razpis.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje