Menu Item
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki jo vodi poslanec Svobode Aleš Rezar, je ob obstrukciji opozicije v sredo potrdila vmesno poročilo o aretaciji ruskih vohunov. V njem predlaga naznanitev nekdanjega v. d. generalnega direktorja policije Boštjana Lindava organom kazenskega pregona, organ, ki odloča o dovoljenjih za dostop do tajnih podatkov, pa naj bi pod drobnogled vzel nekdanjo notranjo ministrico in sedanjo svetovalko predsednice republike Tatjano Bobnar. Kaj še lahko preberemo v vmesnem poročilu?
Parlamentarna komisija, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je v sredo potrdila vmesno poročilo o aretaciji ruskih vohunov. Sestavljeno je iz dveh delov. Prvih sto strani je spisanih na podlagi javnih dokumentov in zaslišanj prič na odprtih sejah ter ne nosi oznake tajnosti. Drugi del, ki prav tako obsega okoli sto strani in je zaupen, pa temelji na operativnih podatkih Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) in zaprtih zaslišanjih pred preiskovalno komisijo.
Kot smo poročali, so predstavniki opozicijskih SDS in NSi sejo protestno zapustili in torej niso glasovali. Poudarili so, da so poročilo dobili šele na začetku seje in da potrebujejo čas, da ga preučijo. Predsednik komisije Aleš Rezar (Gibanje Svoboda) jim je odgovarjal, da lahko 21 strani, ki so v celotnem poročilu bistvene, preberejo v eni uri, za kolikor je bil sejo pripravljen prekiniti, a jih ni prepričal.
Razlog, da se je Rezarjeva komisija lotila preiskovanja domnevnega vmešavanja politike v aretacijo ruskih vohunov, so bile navedbe nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar in bivšega v. d. šefa policije Boštjana Lindava na zaprtem delu seje oktobra lani. Po njunih besedah naj bi predsednik vlade Robert Golob vplival na direktorja Sove Joška Kadivnika, da so aretacijo ruskih vohunov z 28. novembra 2022 prestavili na 5. december 2022. Motiv za prestavitev naj bi bil, da bi aretacija 28. novembra zasenčila za vladajoče uspešen rezultat treh referendumov, ki so bili izpeljani dan prej.
Parlamentarna komisija je ugotovila, da trditve Bobnar in Lindava ne držijo. Kot je navedeno v javnem delu vmesnega poročila, je direktor Sove Kadivnik premierja Goloba z operativno akcijo ruskih obveščevalcev ustno seznanil 8. novembra 2022, vendar pa mu datuma aretacije in detajlov operacije ni razkril. Naslednjič pa je bil, tako je zapisano v poročilu, predsednik vlade o ruskih vohunih obveščen 6. decembra 2022, torej dan po njuni aretaciji, ko je Sova posebno obvestilo posredovala celotnemu političnemu vrhu. “Predsednik vlade ne samo, da ni imel komunikacije z direktorjem Sove, ampak tudi ni vedel za datume aretacije in zato ni mogel ničesar prestaviti.”
Komisija: Premier na tujo agencijo ni mogel vplivati
V vmesnem poročilu lahko tudi preberemo, da je bilo pri izvedbi operativne akcije ključno sodelovanje Sove s tujo partnersko agencijo. “Trditev, da je mogoče vplivati na domačo in tujo agencijo istočasno in spremeniti njuno operativno delo, je nesmiselna in tudi nedokazana,” so ugotovili parlamentarni preiskovalci iz koalicijskih strank.
Zapisali so še, da je po navedbah Lindava in Bobnar takratni v. d. generalnega direktorja policije 28. novembra 2022 poklical direktorja Sove in ga vprašal, zakaj aretacija ni bila izvedena. Kadivnik naj bi, kot je na pričanju dejal Lindav, odgovoril, da je prestavitev aretacije sugeriral predsednik vlade. Kot je navedeno v poročilu, pa je Kadivnik na zaslišanju pred komisijo pokazal izpisek klicev s svojega telefona, iz katerega je razvidno, da 28. novembra ni imel nobenega razgovora z Lindavom – pogovarjala sta se tri dni prej, torej 25 novembra 2022.
Preiskovalna komisija je v vmesnem poročilu tudi izpostavila, da datum aretacije ni bil nikoli zamenjan, temveč je bila ta izvršena, ko so bili izpolnjeni vsi pogoji. Ob tem je dodala, da je bil cilj, da se aretacija in hišna preiskava opravita v trenutku, “ko oba obveščevalca Ruske federacije komunicirata s svojim obveščevalnim centrom, ko uporabljata vso metodologijo in tehniko za poročanje in se znajdeta v okoliščinah, ko ne moreta prikriti ali uničiti dokazov in tehnike”.
V javnem delu vmesnega poročila lahko tudi preberemo, da je bil 28. november 2022 v akcijskem načrtu Sove zapisan le kot orientacijski dan predvidene aretacije, dejanska realizacija pa je odvisna od izpolnitve okoliščin in pogojev. Tako so bile – kot je zapisano – na zadnji ponedeljek v novembru pridobljene zadnje, ključne informacije za uspešno izpeljavo aretacije 5. decembra 2022, dan pred aretacijo pa so Sova, Nacionalni preiskovalni urad (NPU) in tuja partnerska služba še izvedle skupne priprave, ki jih teden dni prej ni bilo.
Kaj naj bi iz pričanj ugotovili ruski obveščevalci?
Preiskovalna komisija je navedla še več razlogov, zakaj so po njenem prepričanju navedbe o prestavitvi aretacije zaradi trojnega referenduma “nesmiselne”. Izpostavila je, da so prve informacije o aretaciji v javnost spontano prišle šele dober mesec po njej in da bi se enako zgodilo tudi, če bi bila aretacija izvedena teden dni prej. Poudarila je, da Sova o svojih obveščevalnih akcijah – tako kot tudi druge obveščevalne agencije partnerskih držav – nikoli ne seznanja javnosti.
“Sova ali katerakoli obveščevalna agencija po takem dogodku, kot je aretacija tujih obveščevalcev, nadaljuje z nadzorom, saj je pomembno pridobiti informacije o tem, kako reagira omrežje, ki sta ga obveščevalca oblikovala, kako potekajo informacijski kanali, ko omrežje ugotovi, da je do aretacije prišlo, in kakšna je hierarhična struktura teh komunikacij,” je še izpostavila Rezarjeva preiskovalna komisija.
Bobnar in Lindava je obtožila, da je bilo zaradi njunih navedb na pričanju o prestavitvi aretacije z enega ponedeljka na drugega, ki so prišle v javnost, ruskim obveščevalnim službam razkrito, da aretacija ni bila izvedena naključno, temveč načrtovano, oziroma da je Sova prepoznala vzorec komuniciranja med ruskima vohunoma in njunim obveščevalnim centrom. Zato, kot je zapisano v poročilu, obstaja velika verjetnost, “da je prišlo najprej do spremembe vzorca komuniciranja obveščevalcev Ruske federacije, ki kot ilegalci delujejo v partnerskih državah EU in Nata, ter se je povečala izpostavljenost Slovenije hibridnim grožnjam”.
Državnemu zboru predlagajo štiri sklepe
Preiskovalna komisija državnemu zboru predlaga štiri sklepe. Po prvem naj poslanci ugotovijo, da so Golob, Kadivnik, direktor NPU Darko Muženič in zunanja ministrica Tanja Fajon kot posamezni nosilci javnih funkcij in predstojniki državnih organov pri razbitju vohunske mreže, kazenskem pregonu ruskih ilegalcev in z izgonom ruskega diplomata ravnali zakonito, odgovorno, skrbno in profesionalno.
Drugi predlog sklepa, o katerem bo odločal državni zbor, se glasi, da sta želela Bobnar in Lindav z navajanjem neutemeljenih in neresničnih dejstev oslabiti zaupanje v delovanje nosilcev javnih funkcij ter nosilcev obveščevalnih in varnostnih nalog, s tem pa sta “postavila osebne politične in karierne interese pred nacionalne interese javne varnosti Republike Slovenije”.
Preiskovalna komisija državnemu zboru še predlaga, naj ji naloži, da Boštjana Lindava zaradi suma storitve kaznivega dejanja krive izpovedbe naznani pristojnim organom kazenskega pregona. Prav tako pa naj poslanci Rezarjevi preiskovalni komisiji naložijo, da se obrne na organ, pristojen za izdajo dovoljenj za dostop do tajnih podatkov. Temu organu naj komisija predlaga, da “zaradi utemeljenega dvoma o zanesljivosti in lojalnosti Tatjane Bobnar za varno obravnavanje tajnih podatkov z delovnega področja državnih organov, ki se nanašajo na javno varnost oziroma obveščevalno in varnostno dejavnost države, sproži postopek varnostnega preverjanja in zavrnitve izdaje dovoljenja za dostop do tajnih podatkov z navedenih delovnih področij”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje