Piranski občinski svet ustavil prodajo zemljišč v Fiesi. "Bitka še ni končana"

Piranski občinski svet je na dopisni seji razveljavil julijski sklep, s katerim je potrdil osnutek pravnega posla za prodajo sedmih občinskih zemljišč v Fiesi. Občina je s tem naredila korak nazaj, a občinski svetnik Davorin Petaros in predstavniki civilne iniciative niso povsem zadovoljni in svarijo pred novo pastjo lokalnih oblasti.

Petaros in Civilna iniciativa Piran - Pirano sta po julijski potrditvi prodaje sprožila pobudo za referendum in ljudsko iniciativo ter zbrala več kot tisoč podpisov občanov. Svetniki so nato na dopisni seji sklep o prodaji umaknili, s čimer se na prvi pogled zdi, da je občinska oblast sledila volji občanov. Glasovanje na dopisni seji je bilo namreč po Petarosovi oceni povsem enotno, saj so vsi prisotni glasovali za razveljavitev.

V civilni iniciativi kljub temu niso zadovoljni. Župan Andrej Korenika in občinski svetniki so po njihovih navedbah sprejeli le en sklep, in sicer zgolj razveljavitev prodaje. "Mi smo v besedilu ljudske iniciative jasno zahtevali, da občinski svet županu in strokovnim službam naloži proučitev alternativnih namenskih dejavnosti ter s tem dolgoročno opredeli namembnost parcele," je za STA pojasnil Petaros.

"Če bi to šlo skozi, bi to pomenilo ograje in zidove okoli novih nepremičnin"

Občina po Petarosovem opozorilu trenutno nima nobene zaveze o ohranitvi teh zemljišč v javni lasti. "Zato predvidevamo, da gre za odprto karto in da bo odločitev o usodi tega prostora odvisna od prihodnjih potez občine," je posvaril.

Ob tem je spomnil, da so zemljišča v Fiesi izjemno privlačna za investitorje in da tovrstne gradnje uničujejo prehodnost prostora in naravo. "Če bi to šlo skozi, bi to pomenilo ograje in zidove okoli novih nepremičnin, ljudje pa bi izgubili pot po naravi," je dejal za STA.

Takšna pozidava po njegovem opozorilu prinaša povsem degradirano okolje in dolgoročne posledice za prostor. V neposredni bližini omenjenih parcel naj bi sicer nek drugi investitor že pridobil gradbeno dovoljenje za obsežno gradnjo na zemljišču, ki ga je kupil od Slovenskega državnega holdinga. "Tam, kjer so vikendaši prisotni, hitro zrastejo ograje, zapirajo se ceste in prehodi," je kritičen Petaros. Takšni posegi za piransko občino po njegovem prepričanju ne predstavljajo nikakršnega razvoja, temveč povsem degradirajo prostor in spreminjajo mikroklimo.

Prebivalci Pirana in okoliških naselij namesto apartmajev in bazenov na tistem območju pogrešajo predvsem zelene površine. "Krajani pogrešajo vrtove, kjer se lahko umaknejo iz turističnega vrveža, kjer imajo kakšen piknik ali kjer v miru preživljajo čas," je Petaros dodal za STA in opozoril na sistematično odvzemanje teh površin lokalnemu prebivalstvu v korist nepremičninskih poslov. "Bitka za Fieso tako še zdaleč ni končana," je napovedal.

Zapleti z zemljišči v Fiesi se vlečejo že več tednov. Piranski občinski svet je 8. julija potrdil osnutek pravnega posla za prodajo sedmih občinskih zemljišč. Odločitev je takoj sprožila oster odziv javnosti. Civilna iniciativa in Petaros sta posledično sprožila zbiranje podpisov.

Župan razpis referenduma zavrnil, a naredil tudi korak nazaj

Župan Korenika je pobudo za razpis referenduma 31. julija zavrnil. Kot razlog je navedel, da zakon o lokalni samoupravi dopušča naknadni referendum zgolj za splošne akte občine, medtem ko potrditev osnutka pravnega posla predstavlja posamični akt. Ministrstvo za lokalno samoupravo je po navedbah občine takšno pravno stališče potrdilo. Župan takrat pobudnikov ni pozval k dopolnitvi pobude, saj nepravilnosti po njegovi oceni ni bilo mogoče odpraviti s preoblikovanjem vprašanja. Kljub zavrnitvi referenduma pa je Korenika zaradi velikega števila zbranih podpisov takrat napovedal, da bo občinskemu svetu sam predlagal razveljavitev sklepa.

Civilna iniciativa je medtem uspešno zaključila tudi zbiranje podpisov za ljudsko iniciativo. Na vložišče občine so konec julija predali 918 podpisov in presegli predpisani petodstotni prag volilnih upravičencev. V iniciativi so ves čas poudarjali, da niso proti razvoju, a da mora ta razvoj služiti javnemu interesu. Fiesa mora namreč po njihovem prepričanju ostati varovana, javna in vedno namenjena ljudem.