Objavljamo grafe o gibanju plač v javnem sektorju, ki jih je za pogajanja s sindikati pripravila vlada. Podatki kažejo, da so nekaterim poklicnim skupinam plače v zadnjih letih zrasle veliko bolj kot drugim. S tem potrjujejo prepričanje, da so se zaradi preteklih parcialnih pogajanj razmerja med poklicnimi skupinami zelo spremenila.
Na zadnjih pogajanjih o plačah v javnem sektorju je vlada predstavila podatke o gibanju plač in številu zaposlenih v javnem sektorju. Vladni grafi, ki smo jih dobili neuradno, kažejo, da so nekatere poklicne skupine v zadnjih letih pridobile veliko več kot druge.
Povprečna plača višja za 28 odstotkov
Sindikati, ki zahtevajo uskladitev plač z inflacijo, so lahko videli, da se je povprečna plača v javnem sektorju med letoma 2009 in 2015 znižala, nato pa se je povišala za 28 odstotkov. Trenutno je sicer nižja kot lani, ko so jo zelo dvignili dodatki, povezani z epidemijo.
Povprečna plača v zasebnem sektorju je od leta 2009 zrasla za 44 odstotkov in je januarja letos znašala 1.878 evrov bruto mesečno. V javnem sektorju je torej bruto mesečna plača za 375 evrov višja kot v zasebnem.
Parcialna pogajanja spremenila razmerja
Nekaterim v javnem sektorju so se plače povišale veliko bolj kot drugim. Letošnje plače vojakov, medicinskih sester in babic so za več kot štirideset odstotkov višje kot leta 2015. Z več kot tretjinsko rastjo jim sledita skupina J3, kamor sodijo na primer tehnični delavci, čistilci in vzdrževalci računalniške opreme, in skupina F2, v katero sodijo strokovni sodelavci na področju socialnega varstva. Na drugi strani pa so plače administrativnih delavcev ostale povsem enake kot pred osmimi leti.
Razlike potrjujejo, da so se zaradi parcialnih pogajanj plačna razmerja znotraj javnega sektorja zelo spremenila. Do pogajanj posameznih poklicnih skupin z ministri, ki skrbijo za njihova področja, je kritična tudi sedanja ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Prav parcialna pogajanja so kriva za veriženje sindikalnih zahtev, nam je povedala, preden se je prvič sestala s sindikati. Nova vlada se je odločila to prakso prekiniti, zato se ministrstvo za javno upravo pogaja z vsemi sindikati javnega sektorja hkrati.
Po naših neuradnih informacijah je vlada sindikatom pokazala podatke brez analize, a so nekateri predstavniki policistov in zdravstvenih delavcev vseeno protestirali. Skrbelo naj bi jih, da vlada s temi podatki že sporoča, kako se bo lotila sprememb plačnega sistema. Vlada sicer še ni razkrila, kako želi popraviti sistem, vendar nekateri ugibajo, da bi lahko pri odpravi plačnih nesorazmerij več pridobili tisti, ki so si v prejšnjih letih izpogajali manj. Po tem scenariju torej odprava plačnih nesorazmerij ne bi tako zelo koristila tistim poklicnim skupinam, ki so bile zelo uspešne v dosedanjih parcialnih pogajanjih.
Iz spodnjih podatkov se jasno vidi tudi, da so se lani, ko je bila vlada radodarna s covidnimi dodatki, plače vojakov in policistov povišale bolj kot plače delavcev v zdravstvu in socialnem varstvu.
Kako so policisti in vojaki prehiteli učitelje
Na razlike v stopnji rasti plač je na primer ob marčevski stavki opozoril sindikat vzgoje in izobraževanja. Podatke, ki so predstavljeni v spodnji tabeli, je sindikatom poslala takratna vlada, ki se o stavkovnih zahtevah ni želela pogovarjati.
Povprečna mesečna bruto plača učiteljev je leta 2015 malo nad 2.000 evrov, povprečne plače policistov, vojakov in medicinskih sester so precej pod tem zneskom. Do lanskega leta se je povprečna mesečna plača učiteljev dvignila malo nad 2.500 evrov, policisti in vojaki pa so učitelje prehiteli.
V grafih, ki jih je vlada v ponedeljek pokazala sindikatom, je viden tudi vpliv rasti minimalne plače. Letos jo prejema več kot 25 tisoč ljudi, kar je približno 13 odstotkov od vseh javnih uslužbencev. Od leta 2016 se je število javnih uslužbencev povečalo s 170.458 na 188.814, kar je približno deset odstotkov. Število prejemnikov minimalne plače v javnem sektorju pa se je v tem času skoraj potrojilo, z 8.194 je zraslo na 25.195.
N1
Zaradi povišanja minimalne plače so se zgostila plačna razmerja v javnem sektorju. Kot je Sanja Ajanović Hovnik opozorila že na predstavitvi ministrske kandidature, je bila vrednost najvišjega plačnega razreda leta 2008 desetkrat višja od minimalne plače, letos pa je to razmerje pet proti ena.
N1
Kaj hočejo sindikati?
V pogajanjih, ki so se začela prejšnji mesec, imajo sindikati javnega sektorja sicer tri skupne zahteve:
– povišanje vrednosti plačnih razredov,
– odprava uravnilovke v spodnjem delu plačne lestvice, zaradi katere prvih 24 razredov prejema minimalno plačo, in
– vzpostavitev razmerij, ki naj bi jih porušil dogovor prejšnje vlade s sindikati zdravstva, med katerimi ni bilo zdravniških.
Poleg tega sta vlado ob začetku mandata pričakali odprti stavki v vzgoji in izobraževanju ter v zdravstvu in socialnem varstvu. Tudi zahteve nekaterih drugih sindikatov bi lahko postale stavkovne, na primer zahteve sindikata državnih organov, sindikata carinikov in zdravniškega sindikata Fides.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje