Vlada Roberta Goloba se bo pogajanj s sindikati javnega sektorja lotila drugače kot prejšnje. Prekinila bo prakso, po kateri se vsak minister pogaja s svojo poklicno skupino, saj naj bi prav to pripeljalo do sedanjega stanja.
Med izzivi, ki se jih bo morala naslednja vlada lotiti takoj, so tudi zahteve sindikatov javnega sektorja. Potem ko je vlada lani jeseni dvignila plače medicinskim sestram, so si zdravniki v imenu odprave plačnih nesorazmerij izborili za 25 odstotkov višje plače. Dvig zdravniških plač je pozneje ustavilo ustavno sodišče, a do takrat so tudi ostale poklicne skupine sporočile, da pričakujejo enako zvišanje. Ministrstvo za javno upravo je ocenilo, da bi uresničitev vseh pričakovanj stala več kot milijardo evrov letno. Delavci v zdravstvu, razen zdravnikov, in učitelji so stavkali, a vlada se z njimi ni bila pripravljena pogajati. Zdravniki pa niso napovedali stavke, čeprav je ustavno sodišče razveljavilo dvig plač, a pritisk za dvig plač izvajajo drugače.
Nova vlada se bo pogajala z vsemi hkrati
V teh razmerah smo zaradi parcialnih posegov v plačni sistem javnega sektorja, meni neuradna kandidatka za ministrico za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Enotni plačni sistem, ki temelji na ideji trajnih razmerij med različnimi poklici, je nastal leta 2008, v času prve vlade Janeza Janše. Odtlej so se plače v javnem sektorju pogosto spreminjale po delih, s tem pa so se razmerja večkrat porušila. Medtem ko je oblikovanje enotnega sistema vodilo ministrstvo za javno upravo oziroma takratni minister Gregor Virant, so bile kasnejše spremembe plod pogajanj med posameznimi poklicnimi skupinami in ministri, pristojnimi za njihov resor. Na primer med zdravniki in ministrstvom za zdravje ali učitelji in ministrstvom za izobraževanje.
Nova vlada želi to prakso prekiniti, zato se bo ministrstvo za javno upravo pogajalo z vsemi sindikati javnega sektorja hkrati, pravi Sanja Ajanović Hovnik. “Če je ministrstvo za javno upravo odgovorno za plačni sistem, morda tudi voditi pogajanja,” pojasnjuje. Ostala ministrstva bodo imenovala svoje člane v vladno pogajalsko skupino, ki jo bo vlada potrdila kmalu, še dodaja najverjetnejša naslednja ministrica. “Socialni dialog bomo začeli voditi takoj,” poudari.
Kup zahtev
Njeno delo najverjetneje ne bo lahko. S sindikalne strani sicer prihajata samo dve osnovni zahtevi, vendar obe vodita v veriženje zahtev z višjimi dodatnimi stroški za javne finance.
Večina sindikatov v javnem sektorju zahteva predvsem dvig plač najslabše plačanih. Eden od njihovih predlogov je, da se odpravijo plačni razredi, v katerih je osnovna plača pod minimalno. To sicer ne bi imelo velikih javnofinančnih učinkov, saj dejanska plača za polni delovni čas že ne more biti nižja od minimalne, vendar sindikati želijo, da se za enak znesek dvignejo tudi vse ostale plače v javnem sektorju. To pomeni, da bi vse plače zrasle za približno 422 evrov bruto mesečno.
Zdravniške organizacije pa želijo, da razmerja v enotnem plačnem sistemu za zdravnike ne bi veljala več. Pričakujejo izločitev iz plačnega sistema ter določitev zdravniških plač v razmerju do povprečne plače v državi. Najnižja plača zdravnika bi bila po predlogu zdravniškega sindikata Fides v višini povprečne plače, ki trenutno znaša približno 2.000 evrov bruto mesečno. Najvišja osnovna zdravniška plača pa bi znašala 3,5-kratnik povprečne plače ali okoli 7.000 evrov mesečno.
Čeprav so mnogi v aktualni vladi temu naklonjeni, se je minister za zdravje Janez Poklukar uprl. Po naših informacijah vztraja, da morajo biti zdravniki v istem plačnem sistemu kot ostali zdravstveni delavci, ti pa enotnega plačnega sistema nočejo zapustiti.
Velik pritisk na javne finance
Odhajajoča vlada je nato poskušala zdravnikom ugoditi tako, da bi ostali del plačnega sistema, a bi se njihove plače dvignile za 6 plačnih razredov ali za 26,5 odstotka. Takoj so enak dvig zahtevali tudi predstavniki drugih poklicnih skupin, vendar je pozneje dvig zdravniških plač razveljavilo ustavno sodišče. Vlada je pod vodstvom kabineta predsednika vlade Janeza Janša nadaljevala dialog z zdravniki v okviru delovne skupine. Poročilo o tem naj bi vlada obravnavala kmalu, trenutno pa še ni dostopno javnosti. Po naših neuradnih informacijah je delovna skupina v večini prikimala stališčem Fidesa in zdravniške zbornice. Spet pa naj bi ločeno mnenje podalo ministrstvo za zdravje, ki po naših informacijah vztraja pri ohranitvi enotnega plačnega sistema ter dvigu zdravniških plač za šest plačnih razredov.
“Ne morem prevzeti odgovornosti za dejanja prejšnje vlade,” nam je včeraj povedal neuradni kandidat za novega zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan. Obljubil je, da se bo s predstavniki zdravniških organizacij začel pogovarjati kmalu po oblikovanju vlade, ob tem pa poudaril, da bo nova ministrska ekipa iskala “celovito rešitev za celoten javni sektor”.
Lani je skupni strošek plač v javnem sektorju prvič presegel pet milijard evrov. Uresničitev dosedanjih sindikalnih zahtev bi po oceni ministrstva za javno upravo stala dodatno milijardo ali celo 1,5 milijarde evrov letno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje