Plečnikova Brezjanka v Begunjah po obnovi znova zasijala v nekdanji podobi

Paviljon, ki ga je leta 1939 zasnoval arhitekt Jože Plečnik, je bil močno poškodovan v poplavah avgusta 2023. 150.000 evrov vredna prenova je stekla letos maja, obsegala pa je sanacijo temeljev in tlakovane ploščadi, konserviranje lesene konstrukcije ter ureditev odvodnjavanja in neposredne okolice.

Pri obnovi so sodelovali strokovnjaki kranjske območje enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) in restavratorskega centra. Posebno pozornost so namenili ohranjanju izvirnih materialov in arhitekturnih značilnosti tega dragocenega spomenika, ki je pomemben del Plečnikove ustvarjalne zapuščine, so poudarili v zavodu.

"Posamezni deli so bili skrbno pregledani in evidentirani, vsi uporabni izvorni elementi pa konservirani ter ponovno vključeni v konstrukcijo. Nadomeščanje je bilo omejeno na mesta, kjer gradiva zaradi materialnega propada ni bilo več mogoče ohraniti ali ni več zagotavljalo konstrukcijske varnosti," so pojasnili in dodali, da so bili novi deli izdelani po obliki, materialu in načinu obdelave ohranjenih elementov, upoštevali so se sledovi staranja, ročne izdelave, preteklih posegov in prenosa, ki so sestavni del zgodovinske pričevalnosti Brezjanke.

Kot je pojasnila pristojna konservatorka iz kranjske enote ZVKDS Nataša Ülen, je bil pred začetkom del izdelan konservatorsko-restavratorski projekt. Občina Radovljica je izvedla javni razpis za izvajalca del, na katerem je bilo izbrano podjetje Gnom, ki ima dolgoletne izkušnje na področju konservatorsko-restavratorskih posegov najbolj občutljivih enot nepremične dediščine. Vrednost izvedenih del je znašala nekaj več kot 150.000 evrov, stroški obnove pa so bili v celoti povrnjeni iz sredstev za odpravo posledic naravnih nesreč.

Zahtevne terenske razmere, posledice poplav, sekundarna lokacija paviljona in starejši posegi so zahtevali usklajevanje konservatorskih, restavratorskih, konstrukcijskih in vodnogospodarskih rešitev. Z zaključkom del pa se skrb za Brezjanko nadaljuje z rednim spremljanjem njenega stanja, vzdrževanjem in odgovorno uporabo, je izpostavila Ülen.

"Le tako bo lahko Plečnikov paviljon tudi prihodnjim generacijam pripovedoval svojo večplastno zgodbo – od nastanka za sestre Usmiljenke in povojnega prenosa, do poškodb v poplavah 2023 in o uporabe za potrebe obiskovalcev in bolnikov bolnišnice, kakor romarjev proti sv. Petru ter nenazadnje do zaključka uspešne obnove v letu 2026," so dodali v zavodu.

Brezjanko zasnoval po naročilu sester Usmiljenk

Plečnik je Brezjanko zasnoval po naročilu sester Usmiljenk, ki so od leta 1875 v bližnjem gradu Katzenstein upravljale žensko kaznilnico in pomembno sooblikovale celoten grajski kompleks. Plečnik je zanje zasnoval tudi bližnji paviljon Jožamurka. Ta na sanacijo še čaka, pri tem je najprej treba doseči dogovor, ali paviljon obdržati na obstoječi lokaciji ali pa premakniti na manj plazovit teren.

Ženska kaznilnica je v gradu delovala do leta 1941. Med letoma 1942 in 1945 so nacistične oblasti grajski kompleks spremenile v osrednji gestapovski zapor za Gorenjsko. Po vojni je bila v njem do leta 1953 policijska oziroma miličniška šola, nato pa je v grajskih prostorih začela delovati Psihiatrična bolnišnica Begunje.

Dogajanje sredi 20. stoletja je precej zaznamovalo tudi samo Brezjanko. Paviljon danes ne stoji na prvotni lokaciji, ki je bila približno 300 metrov oddaljena od sedanje, višje v dolini pod Krpinom. Leta 1954 so nato paviljon prestavili bliže grajskemu kompleksu na koncu kostanjevega drevoreda. Na tem mestu je bila prvič celovito obnovljena med letoma 1990 in 1993. Leta 1999 je bila poleg parka, gradu ter Jožamurke razglašena za samostojno enoto kulturnega spomenika državnega pomena.