Slovenska plačila v Rusijo naraščajo vse od začetka vojne v Ukrajini, a junijsko povečanje je vseeno presenetljivo. Vrednost uvoza iz Rusije je bila namreč junija dvakrat tolikšna kot maja, ko je bil dosežen mesečni rekord. Razlog ni samo v višjih cenah energentov, ampak je tudi količina uvožene nafte večja kot kadarkoli v zadnjih treh letih in pol.
Po začetku vojne v Ukrajini države Evropske unije stopnjujejo sankcije zoper Rusijo, a od tam še vedno uvažajo energente, ki so ključno rusko izvozno blago, s tem pa so prihodki od njihove prodaje ključen vir ruskega proračuna. Ker so cene energentov poskočile, ni presenetljivo, da se obseg plačil iz Evropske unije v Rusijo ni bistveno spremenil. Slovenija pa je med državami, v katerih se je vrednost ruskega uvoza povečala.
Plačila iz Rusije v Slovenijo so narasla v vseh mesecih vojne, za katera so na voljo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Po zadnjih podatkih se je trend nadaljeval tudi junija, rast pa je bila takrat veliko večja kot prej.
Trije zaporedni rekordi
Pred letošnjim aprilom je bila vrednost uvoza iz Rusije najvišja januarja 2013, ko je znašala 95,5 milijona evrov. Aprila se je rekord povišal na 145,3 milijona evrov, maja pa še za osem odstotkov, na 156,6 milijona evrov.
Junija se je rekord več kot podvojil, saj je Rusija v Slovenijo izvozila za 321,8 milijona evrov blaga, večinoma nafte in plina. Samo v maju in juniju smo tako Rusiji plačali več kot v celotnem lanskem letu.
Na ravni celotne Evropske unije je trend drugačen. Vrednost uvoza iz Rusije je poskočila marca, nato pa se je do maja znižala za približno četrtino. Junija se je povišala za dobra dva odstotka.
Plačila iz Slovenije v Rusijo so zrasla zaradi nafte, ki je po vrednosti predstavljala 79 odstotkov ruskega uvoza v Slovenijo. Zanjo smo junija Rusiji plačali 254,1 milijona evrov, kar je za 157,7 milijona evrov ali 164 odstotkov več kot maja.
Cena nafte, tudi ruske, je od začetka vojne precej višja kot prej. Januarja jo je Slovenija od Rusije kupovala po 60,2 evra za 100 kilogramov, junija pa po 74 evrov za sto kilogramov. Vendar visoka vrednost junijskega uvoza ni samo posledica visokih cen, ampak tudi količin. 195 tisoč ton je več kot v kateremkoli mesecu od začetka leta 2019, morda pa je to tudi najvišja vrednost v daljšem obdobju. Za čas pred letom 2019 namreč na spletni strani Eurostata ni podatkov.
Petrol: Povpraševanje je veliko
“Količine naftnih derivatov načrtujemo in kupujemo glede na predvideno prodajo,” so nam odgovorili v Petrolu, največjem slovenskem trgovcu z naftnimi derivati. Prodane količine pa so v zadnjih mesecih večje, so dodali. Poleti je zaradi vpliva turistične sezone in s tem povezanim tranzitom prodaja že tako ali tako povečana, poleg tega pa so v Sloveniji zaradi regulacije cene bencina in dizla nižje kot v sosednjih državah, so pojasnili.
Podatkov o nabavnih pogojih in cenah pa v Petrolu niso razkrili. “Glede virov lahko ponovimo, da so v vseh nabavnih pogodbah opredeljeni nabavni pogoji, ki med drugim opredeljujejo tudi vire oskrbe. Ti morajo biti (in so) v skladu s sprejetimi sankcijami EU,” so zatrdili.
Junija smo poročali o malteškem tankerju, ki je v Luko Koper pripeljal 30.000 ton ruske nafte. Naročnik naj bi bil Petrol.
Še pred tem so nam s Petrola sporočili, da je okoli sedem odstotkov dizla in kurilnega olja, ki ga prodajo, ruskega izvora in da bodo te količine do uveljavitve embarga nadomestili brez vpliva na oskrbo.
Po podatkih Eurostata je sicer Slovenija maja četrtino nafte uvozila iz Rusije. Za junij še ni podatka o skupni količini nafte, ki jo je iz vseh držav uvozila Slovenija.
EU zmanjšuje količine
Evropski uniji kot celoti je uspelo količino uvoza ruske nafte v zadnjih mesecih zmanjšati, vendar ne zelo veliko. Ob povišanju cen zato EU Rusiji za nafto plačuje več kot pred vojno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje