Po referendumu: razmišljanja o možnih spremembah na političnem prizorišču

Slovenija 13. Jul 202106:30 > 08:39 11 komentarjev
Politiki
BOBO

Odločna referendumska zavrnitev zakona o vodah odmeva tako v koaliciji kot v opoziciji. V NSi ni osamljena ocena, da bi moral minister Andrej Vizjak odstopiti. V opoziciji razmišljajo o še enem poskusu rušenja Janševe vlade. Koordinator Levice Luka Mesec je o pripravljenosti, da bi za mandatarko podprli predsednico SD Tanjo Fajon, včeraj povprašal člane izvršnega odbora stranke.

Po nedeljskem referendumu se postavlja vprašanje, ali bi lahko močna klofuta, ki so jo volilci prisolili aktualni vladi, prinesla spremembe na političnem prizorišču. V SDS so skušali težo referendumskega poraza včeraj zmanjšati z navedbami, da je šlo za enostaven zakon, ki nima politične teže, zato je bilo v njegovo potrditev nesmiselno vlagati veliko energije. V NSi in SMC so se zavili v molk.

Po naših neuradnih informacijah pa so bili na včerajšnji seji izvršilnega odbora NSi soglasni, da pomeni nedeljski rezultat za vlado velik poraz. Prevladovala naj bi tudi ocena, da bi moral minister za okolje Andrej Vizjak odstopiti. Če tega ne bo storil, se bo namreč poraz v celoti zgrnil na vlado, torej tudi na ministre NSi, ki  si krivde nikakor ne želijo prevzeti na svoja pleča. Zato naj se krščanski demokrati v prihodnje na to temo v javnosti ne bi kaj dosti oglašali.

NSi se želi bolj profilirati

Po informacijah N1 na seji izvršilnega odbora NSi tudi ni bilo osamljeno mnenje, da se mora stranka bolj profilirati in torej bolj jasno povedati, da se z določenimi potezami premierja Janeza Janše ne strinja. Kot sporne naj bi izpostavljali Janševo zavrnitev kandidatov za evropske delegirane tožilce, njegov odnos do STA, približevanje Višegrajski skupini. Odhodu NSi iz koalicije pa strankini organi po besedah naših virov niso naklonjeni. Ocenjujejo namreč, da bi jih lahko njihovi volilci za takšno potezo kaznovali oziroma jih celo označili za “izdajalce”.

Tako nekateri naši sogovorniki iz manjših koalicijskih strank upajo, da si bo tudi premier Janša zaželel krivdo za poraz na referendumu v večji meri pripisati okoljskemu ministru in ga bo pozval k odstopu. A je bil Vizjak v  nastopih po nedeljskem referendumu precej samozavesten in pripravljenosti za odhod iz vlade ni kazal. Nasprotno, poudarjal je, da si bo na čelu ministrstva še naprej prizadeval za ohranjanje okolja, narave in slovenskih voda. Tudi vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je včeraj izrazil pričakovanje, da bo Vizjak pripravil nov predlog zakona o vodah in ga “mogoče skomuniciral na nekoliko drugačen način”. Krivec tudi verjame, da referendumski izid ne bo vplival na delo koalicije.

Bi se lahko za mandatarko potegovala Tanja Fajon?

Če se Vizjak ne bo odločil za odhod, utegne opozicija zoper njega vložiti interpelacijo. V LMŠ, SD, Levici in SAB so sicer prepričani, da bi morala oditi celotna Janševa vlada. Predsednica SD Tanja Fajon je tako po nedeljskem zaprtju volišč poudarila, da bi morali v opoziciji resno razmisliti o novem poskusu konstruktivne nezaupnice. Ob tem je izpostavila, da ima sama kot predsednica stranke veliko poguma.

“Sami imamo zelo trdno mrežo, močno stranko, dobro energijo in jaz kot predsednica veliko poguma,” je na referendumski večer za N1 dejala Tanja Fajon.

To izjavo so v delu opozicije razumeli kot ponudbo, da bi v primeru ponovne vložitve konstruktivne nezaupnice Tanja Fajon nastopila kot kandidatka za mandatarko. Predsednica SD nam je včeraj dejala, da bo opozicija o možnosti konstruktivne nezaupnice spregovorila na sredinem sestanku. “Če smo v kondiciji in lahko dobimo manjkajoče glasove, potem smo v SD – v tem primeru jaz – pripravljeni sprejeti pobudo,” je dodala. Na vprašanje, ali bi želela voditi vlado do rednih volitev ali pa bi se v vlogi mandatarke pojavila zgolj zato, da bi zrušili Janševo vlado in se odpravili na predčasne volitve, pa je odgovorila: “Vse je stvar dogovora.”

S konstruktivno nezaupnico do predčasnih volitev

Koordinator Levice Luka Mesec je o pripravljenosti, da bi Fajonovo podprli za mandatarko, včeraj že povprašal člane izvršnega odbora stranke. Sam sicer meni, da bi se za takšno potezo lahko odločili, če bi bila konstruktivna nezaupnica zgolj orodje za zrušenje Janševe vlade in pot do predčasnih volitev. Rešitvi, po kateri bi levosredinske stranke oblikovale šibko vlado do rednih volitev, ni naklonjen. Prepričan je namreč, da bi imela ta sila težko delo, saj Janševi z diskreditiranjem ne bi skoparili. S tem pa bi plahnela podpora, ki si jo po pričakovanjih Levice zaradi širokega nezadovoljstva volilcev z Janševo vlado lahko na volitvah obeta sedanja opozicija in še zlasti njihova stranka in jo je nakazal tudi nedeljski referendum. “Vladanje Janše do konca tega mandata bi bilo vendarle manjša katastrofa, kot da bi ta na prihodnjih volitvah dobil še en mandat,” je poudaril Luka Mesec.

Luka Mesec
N1

Tudi LMŠ je naklonjena temu, da bi izvolili novega mandatarja, ne pa tudi nove vlade, s čimer bi se odprla pot za predčasne volitve. “Dejstvo je, da si ljudje želijo predčasnih volitev,” je nedeljski izid referenduma komentiral  prvak LMŠ Marjan Šarec.

V opozicijskih vrstah so sicer enotni, da si še enega neuspešnega poskusa rušenja vlade ne morejo privoščiti. Zato naj bi se za vložitev konstruktivne nezaupnice odločili le, če bodo pred tem zbrali vsaj 46 poslanskih podpisov. To pa pomeni, da bi morali k projektu pritegniti tudi poslance Desusa. Glede na dosedanje izkušnje naši sogovorniki iz opozicijskih vrst prav veliko upanja, da bodo poslanci stranke upokojencev tokrat premierju Janši odrekli podporo, nimajo. Ali so se zadeve po referendumu spremenile, naj bi sicer danes poslanci Desusa ocenjevali skupaj z novim predsednikom stranke Ljubom Jasničem.  

V Desusu čakajo na dobrega kandidata

Po besedah Marjana Šarca bodo imeli poslanci Desusa v prihodnjih dneh več priložnosti, da se vendarle pridružijo opoziciji. Ena od njih je glasovanje o zakonu o nalezljivih boleznih. Na ta zakon je namreč državni svet včeraj izglasoval veto in bo za njegovo ponovno potrditev koalicija potrebovala 46 poslanskih  glasov, ki jih sama nima. “Če bodo poslanci Desusa jasno stopili na stran opozicije, se lahko z njimi začnemo pogovarjati,” je poudaril Šarec.

Vodja poslanske skupine  Desusa Franc Jurša o možnih posledicah nedeljskega referenduma za aktualno vlado včeraj ni želel ugibati. Na vprašanje, ali bi bili njihovi poslanci pripravljeni podpreti novega mandatarja, pa nam je odgovoril: “Če bi bil kandidat za mandatarja dober in bi bil sposoben uspešno voditi vlado, bi lahko dobil podporo poslancev Desusa.”

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje