Menu Item
Državni zbor je marca odvzel del javnega lovišča posebnega pomena Prodi – Razor in ga dodelil lovski družini Ljubinj. Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je trdil, da s tem mejo med loviščema vračajo na nekdanje stanje. V zavodu za gozdove dokazujejo, da to ni res. Lovska družina Ljubinj je pridobila ozemlje, ki ga prej ni imela.
Na predzadnji seji državnega zbora, ki je bila sredi marca, so poslanke in poslanci med drugim sprejeli spremembe zakona o divjadi in lovstvu. V predlogu je razburjala predvsem ena sprememba, namreč razdelitev javnega lovišča s posebnim namenom Prodi – Razor (LPN Prodi – Razor). Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je kritike zavračal tudi z argumentom, da se s to razdelitvijo samo vrača nekdanje stanje. Z zavoda za gozdove pa so nam pred kratkim poslali dokaze, da ta ministrov argument ne drži.
Na spodnji grafiki zavoda za gozdove so prikazana lovišča s posebnim namenom, ki so določena v zakonu o divjadi in lovstvu. LPN Prodi – Razor je najmanjši med njimi. Nad njim je veliko večji LPN Triglav Bled, ki pa je na grafiki samo narisan, ne pa tudi poimenovan. LPN Triglav – Bled ne upravlja zavod za gozdove, ampak Triglavski narodni park.
690 hektarjev lovski družini
Spremembe zakona pravzaprav ukinjajo LPN Prodi – Razor, ki ga upravlja javni zavod za gozdove. Del njegovega območja v velikosti približno 1.800 hektarjev je pripadel LPN Triglav – Bled, ki je prav tako javno lovišče, vendar ga upravlja javni zavod Triglavski narodni park. Del nekdanjega LPN Prodi – Razor v velikosti 690 hektarjev pa bo pripadel lovski družini Ljubinj (LD Ljubinj). To območje bo izgubilo status lovišča s posebnim pomenom.
Zato se bo spremenil način upravljanja s temi 690 hektarji. Status lovišča s posebnim namenom narekuje, da se z naravo gospodari skrbnejše in da se mora na območju izvajati izobraževalno ter raziskovalno dejavnost. Uredba o ustanovitvi teh lovišč med njihovimi posebnimi nalogami na prvem mestu navaja ohranjanje celovitosti in pestrosti lovišč ter biotske raznovrstnosti v njih.
Razdelitev ne izpolnjuje strokovnih kriterijev
Na zavodu za gozdove so razdelitvi LPN Prodi – Razor ves čas nasprotovali. “Strokovni kriteriji, ki izhajajo iz populacijsko ekoloških pogojev za prostoživeče živali, vključno z divjadjo, se do ustanovitve LPN Prodi – Razor niso spremenili,” pojasnjujejo na zavodu. “Zato sprememba meja obstoječega LPN na podlagi teh kriterijev ni upravičena.”
Te očitke je direktor zavoda Janez Logar predstavil tudi na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo. Enaka stališča so še bolj ostro zastopali tudi nekateri opozicijski poslanci, predvsem Violeta Tomić iz poslanske skupine Levice.
Podgoršek: Tako je že bilo
Podgoršek je na odboru očitke zavrnil s samo enim argumentom. “To lovišče je bilo nekdaj že razdeljeno na način, kot ga želimo zdaj razdeliti nazaj. 690 hektarjev želimo prenesti nazaj na lovsko družino Ljubinj, kar je v zgodovini že bilo,” je dejal. In nato malo pozneje še: “LPN Prodi – Razor v bistvu vračamo na stanje, kot je bil v preteklosti.”
Omenjenih 690 hektarjev so lovišču Ljubinj pridružili na predlog Lovske družine Ljubinj. Ta je ministrstvu pisala, da je to ozemlje izgubila leta 1949. “V daljnem letu 1949 se je ustanovila Uprava gojitvenih lovišč Ljudske republike Slovenije, zato so loviščem južno od bivše jugoslovansko-italijanske državne meje odvzeli velike površine lovišča. Nekaterim prizadetim lovskim družinam (Soča, Čezsoča, Drežnica, Smast, Tolmin in Podbrdo) so bile te površine že vrnjene v letu 1959. Samo LD Ljubinj čaka na odvzeta lovišča že 70 let,” so zapisali.
Zavod: Nikoli ni bilo tako
Na zavodu za gozdove so že februarja trdili, da to območje nikoli ni bilo del lovišča Ljubinj. Pred kratkim so nam poslali še dokaze za to. Lovišča s posebnim namenom je država ustanovila leta 2004, ko je spremenila oziroma preimenovala nekdanja gojitvena lovišča. Celotno območje LPN Prodi – Razor je bilo nekoč del Triglavskega gojitvenega lovišča, pravijo na zavodu.
V zborniku, ki ga je lovska družina Ljubinj izdala leta 1997, ob svoji 50. obletnici, ni navedeno, da bi kdaj izgubili kaj ozemlja. Nasprotno, od svoje ustanovitve v letu 1947 je LD Ljubinj trikrat povečala svoje območje na račun javnih lovišč: v letih 1949, 1953 in 1959.
Z zavoda za gozdove so nam poslali še zbornik Soškega gozdnega gospodarstva, v katerem piše, da so si lovske družine leta 1959 na tem območju vzele točno toliko, kot so želele oziroma kolikor so finančno zmogle.
Ministrstvo: Zgodovina ni pomembna
V Lovski družini Ljubinj na vprašanja niso želeli odgovarjati. Sporočili so nam samo, da so vse zapisali v dokumentih, ki so jih poslali ministrstvu.
Ko smo ministrstvo za kmetijstvo soočili z viri, ki nam jih je poslal zavod za gozdove, so nam odgovorili, da zgodovina v resnici ni pomembna. “Pri dodelitvi dela LPN Prodi – Razor Lovski družini Ljubinj je prevladal predvsem razlog, da so člani Lovske družine Ljubinj želeli upravljati del lovišča, na katerem so že sedaj izvajali določene aktivnosti, kot kmetje in solastniki površin, zato je bilo smiselno, da dobijo ta del v upravljanje. Z navedenim dodeljenim delom LPN bodo tudi lažje in bolj celostno upravljali divjad na tem območju. Ali so to zemljišče upravljali v preteklosti, je bilo tako drugotnega pomena in ni imelo velike teže pri razdelitvi LPN Prodi – Razor,” so zapisali.
Pričakovanje “lažjega in bolj celostnega upravljanja” divjadi na tem območju temelji na prepričanju, da je bila meja med LPN Prodi – Razor in LD Ljubinj nenaravna. “Meja se razteza čez polovico hriba,” so nam februarja pojasnili na lovski zvezi Slovenije. “Upravljanje je lažje, če je lovišče omejeno z naravno mejo. Vsekakor velja, da divjad ne pozna meja in se prosto giblje.”
Kljub temu se do predlagane spremembe na lovski zvezi niso želeli opredeliti. Pojasnili so, da podpirajo tiste rešitve, ki prispevajo k stabilnemu in trajnostnemu upravljanju. Omejitev lovišča z naravno mejo je takšna rešitev, vendar je za lovišče dobro tudi, če ga upravlja proračunsko financirani javni zavod, so pojasnili na lovski zvezi.
Na zavodu za gozdove so poudarili, da je bila sprememba meje na mizi leta 2004, vendar takrat tega ni nihče zagovarjal. “Ob ustanovitvi lovišč in lovišč s posebnim namenom je bilo v zakonu o divjadi in lovstvu predvideno, da se ta ustanavljajo glede na naravne meje (reke, grebeni, doline …) in druge fizične meje (avtoceste, ceste …). Vendar pa so meje v procesu usklajevanja različnih interesov ostale praktično enake, kot so bile prej, ker so vsi deležniki želeli, da ostanejo enake,” so pojasnili.
Podgoršek bi zmanjšal še eno javno lovišče
Minister Podgoršek (ki je sicer odstopil, vendar je koalicija ovirala seznanitev parlamenta z odstopom) je pred kratkim predlagal zmanjšanje še enega javnega lovišča s posebnim namenom. Del LPN Kozorog – Kamnik v velikosti 542 hektarjev bi namreč Podgoršek priključil lovišču lovske družine Krvavec.
LD Krvavec namreč potrebuje to zemljišče, ker je izgubila “najboljši del” svojega lovišča na račun letališča Brnik oziroma njegovih spremljajočih objektov, je pojasnil minister v predlogu. Iz še enega dela LPN Kozorog Kamnik pa bi Podgoršek naredil novo zasebno lovišče, lovišče Strelovec. Razlogov za ustanovitev tega novega lovišča, ki bi imelo dobrih 3.000 hektarjev, ministrstvo ne navaja.
Tudi temu predlogu zavod za gozdove, ki upravlja tudi LPN Kozorog Kamnik, odločno nasprotuje. Poudarili so, da tudi za to krčenje lovišča s posebnim namenom strokovni kriteriji niso izpolnjeni.
Vlada sicer tega Podgorškovega predloga iz neznanih razlogov ni obravnavala.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje