Vlada in sindikati javnega sektorja se pogajajo. Na mizi je načrtovani dvig plač funkcionarjev, usklajevanje plačnih razredov ter nova ureditev dodatka za delo v rizičnih razmerah.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so se sestali na pogajanjih. V sindikatih med drugih pričakujejo pojasnila, tako glede pogovorov, ki potekajo s posameznimi resorji, kot glede informacij o načrtovanem dvigu funkcionarskih plač. Na dnevnem redu je tudi predlog drugačne ureditve dodatka za delo v rizičnih razmerah.
Po besedah vodje Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenje (KSJS) Branimirja Štruklja želijo na pogajanjih, ki zaradi epidemiološke situacije potekajo prek spleta, razčistiti, “kje so sedaj, glede na zadnje spremembe, ki so se dogajale v plačnem sistemu”. Zanje pa je zelo pomembna tudi informacija, da se pripravlja dvig plač funkcionarjev. Kot je pojasnil Štrukelj, so za njihovo konfederacijo pogovori o dvigu funkcionarskih plač sprejemljivi le, če se uskladijo tudi plačni razredi v spodnji tretjini plačne lestvice. Vedno več delovnih mest, tudi zaposlenih s srednješolsko izobrazbo, je namreč uvrščenih v plačne razrede okrog minimalne plače.
Štrukelj: Pripravljene rešitve ne rešujejo ključnega problema
Štrukelj je spomnil, da se je vlada k usklajevanjem v tem delu zavezala v spomladanskem dogovoru, ki ga je podpisala s sindikati. Danes imajo tako na dnevnem redu poročilo o delu delovne skupine za pripravo strokovnih podlag “za usklajevanje plačnih razredov, izhajajoč iz delovnih mest, ki so v spodnji tretjini plačne lestvice”. Omenjena delovna skupina je po Štrukljevih besedah na načelni ravni pripravila nekaj modelov rešitev, a po njegovi oceni noben od njih “ne rešuje ključnega problema kompresije – torej stiska plač okrog minimalne plače v spodnji tretjini lestvice”.
Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek je podobno pojasnil, da so na delovni skupini govorili o nekaj različnih možnostih, sindikati so tudi podali svoje delovne predloge. Današnje srečanje bo sicer prvo na to temo, po njegovih besedah pa je predvsem na vladni strani, da se opredeli, na kakšen način se bo lotila reševanja te problematike.
Predloga za funkcionarske plače vlada še ni predstavila
Kar zadeva funkcionarske plače, jim vlada predloga še ni predstavila. A tudi Počivavšek soglaša, da bi bilo “nespodobno”, da bi najprej določili dvig za tiste z višjimi plačami, ampak bi morali, če že, zadeve reševati hkrati. Imajo pa tudi v njihovi skupini za današnja pogajanja nekaj vprašanj.
Ob nekaterih informacijah, da v različnih delih javnega sektorja potekajo določeni pogovori, bi želeli pojasnilo, kaj se dogaja, je pojasnil. Predvideva, da bo podana tudi informacija glede zaključka pogajanj o višjih plačah v zdravstvu in socialnem varstvu. Znova nameravajo predlagati tudi pogovore o ureditvi dela na domu.
Tudi o novi ureditvi dodatka za delo v rizičnih razmerah
Ena od točk današnjih pogajanj je tudi predlog drugačne ureditve dodatka za delo v rizičnih razmerah, ki so ga sindikati prejeli že pred časom. Po vladnem predlogu bi se sedanji dodatek, ki je izražen v odstotku od urne postavke, izražal nominalno. Predlagane so tri stopnje v vrednosti do 400, 200 in 100 evrov bruto.
Počivavšek je pojasnil, da ne nasprotujejo spremembam nasploh, tudi ne določitvi dodatka v obliki pavšalnih zneskov. Vendar se jim zdi znesek, ki ga predlaga vlada, bistveno prenizek. Po Počivavškovih besedah bi bila takšna ureditev bistveno slabša od obstoječe.
Njihov predlog je bil, da bi dodatek obračunavali glede na urno postavko, in sicer od povprečne plače v državi, ter po različnih stopnjah glede na izpostavljenost tveganju. Določanja stopnje izpostavljenosti pa ne bi smeli zgolj prepustiti delodajalcem, ampak bi morali obstajati objektivni kriteriji.
Sindikati bodo vladi prisluhnili
Štrukelj je napovedal, da bodo predvsem prisluhnili vladni strani, kaj pravzaprav predlaga. Predvsem pa jih bo zanimalo, “na kakšen način in kako je to vezano na epidemijo covida-19”.
Po njegovih besedah gre namreč za dodatke, ki so, če epidemija ni razglašena, “mrtva črka na papirju”. Hkrati pa so razmere v tem trenutku bistveno zaostrene za številne zaposlene v javnem sektorju, med drugim tudi v šolstvu. “Zdi se, da tu vlada pravzaprav na nek način zavlačuje s tem prav zaradi finančnih učinkov, ki bi jih razglasitev epidemije imela na s tem povezane stroške, ki bi nastali v javnem sektorju.”
Bo pa KSJS danes postavila tudi vprašanje realizacije stavkovnega sporazuma za Radiotelevizijo Slovenija, kjer so sicer na papirju dobili izboljšanje plač, a ker sredstev za to ni, se ta del stavkovnega sporazuma ne realizira. V KSJS pa menijo, da je to vprašanje treba začeti reševati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!