Menu Item
Arktični polarni vrtinec je pred občutnejšo spremembo. Doslej je bil v tej zimi močan, zdaj pa kaže, da bo oslabel in se "razpotegnil". Na vreme pri nas sicer vpliva le občasno, a lahko poskrbi za intenzivne temperaturne preskoke. Kaj pomeni tokratna epizoda deformacije polarnega vrtinca, katere dele sveta bo močno ohladila, kako ta proces sploh deluje in kakšne so zadnje sezonske napovedi za prihajajočo pomlad?
Zlasti bolj specializirani vremenski portali se vsako zimo precej ukvarjajo s polarnim vrtincem.
Čeprav je ime morda slišati zlovešče, pa gre za povsem običajno dogajanje nad obema poloma Zemlje v zimskem času. Lahko pa ima kljub precejšnji oddaljenosti od naših krajev znaten vpliv tudi na vreme v tem delu Evrope.
Kaj je polarni vrtinec
Na severni polobli se vsako leto ob koncu poletja v stratosferi na višini od 15.000 do 50.000 metrov začnejo krepiti zahodni vetrovi. Nastanejo zaradi povečevanja temperaturne razlike med severom in jugom. Ti močni vetrovi nato tvorijo krožni zračni tok okoli pola, najmočnejši pa so na vrhuncu zime.
Ko je polarni vrtinec v času naše zime močan (primer iz februarja 2020 zgoraj), je najhladnejši zrak “zaklenjen” okoli severnega pola in le redko prodre proti jugu – v naše zemljepisne širine. Takrat so zime v Evropi, Severni Ameriki in Aziji bolj mile.
Če pa polarni vrtinec zaradi segrevanja v stratosferi oslabi, se lahko v povezavi s klasičnim zahodnim tokom oz. vetrovnim strženom (ang. jet stream), “razleze” nižje in proti jugu, torej s tem lahko hladen zrak prodre tudi do naših krajev in še južneje. Možen je tudi razpad oz. razcep vrtinca na več manjših delov. Primera močnega in oslabljenega vrtinca sta na spodnjem prikazu ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA).
Z daljšanjem dneva in povečevanjem moči sonca polarni vrtinec vsako pomlad slabi in se do jeseni poslovi. Medtem se spet okrepi vrtinec na južni polobli, nad Antarktiko.
Prve posledice slabljenja vrtinca bodo čutili v Severni Ameriki
To zimo je bil polarni vrtinec močan, prodori hladnega arktičnega zraka proti jugu so bili redki. Še najbolj je odmevala januarska ohladitev v večjem delu ZDA in močno sneženje na skrajnem jugu zveznih držav, kjer sta sneg in pravi zimski mraz zelo redek pojav.
Rekordi so padali na obalah Mehiškega zaliva, v zveznih državah od Teksasa in Louisiane do Floride, kjer je v Miltonu zapadlo skoraj 25 centimetrov snega. Prejšnji rekord iz leta 1954 je znašal 10 centimetrov. Temperature v teh subtropskih krajih so za nekaj dni padle globoko pod ledišče in so bile tudi čez dan okoli 0 stopinj Celzija.
Se pa zdaj obetajo prve večje spremembe v tej zimi. V zadnjih tednih o skorajšnjem “razcepu” trenutnega polarnega vrtinca na dva dela pišejo zlasti ameriški vremenoslovci, prihajajočo slabitev pa pozorno spremlja tudi evropski portal severe-weather.eu.
Zadnje napovedi si je ogledal tudi meteorolog slovenske agencije za okolje (Arso) Blaž Šter, ki potrjuje, zakaj trenutno stanje polarnega vrtinca najbolj zanima Američane in Kanadčane.
Kaže namreč, da bodo vetrovi oslabeli do povprečnih vrednosti, vrtinec pa se bo “razpotegnil”, pravi Šter. “Trenutno kaže, da bi lahko predvsem ZDA dobile več hladnega zraka in kakšno močnejšo ohladitev, zlasti severovzhodni del.”
Zaenkrat po njegovih besedah še ni jasno, ali bi lahko kakšen del vpliva deformiranega polarnega vrtinca zaneslo tudi nad Evropo. Zgornja animacija je sicer z začetka meseca. Trenutne napovedi pa kažejo, da bo v naših krajih prihodnji teden kar zimski z možnostjo občasnega sneženja v notranjosti Slovenije.
A to je za februar, ki je pogosto najbolj snežen mesec na severni polobli, povsem običajno vreme.
Za razliko od lanskega februarja, ki je bil v Sloveniji z naskokom najtoplejši od začetka meritev, in sicer kar 5,5 stopinje Celzija nad dolgoletnim povprečjem. Tudi po zaslugi tistega februarja je bila lanska zima najtoplejša vsaj od sredine prejšnjega stoletja.
Tudi zima 2024/25 je zaenkrat toplejša od povprečja, letošnji januar se je uvrstil med pet najtoplejših od začetka meritev, februarske temperature pa so trenutno blizu povprečnih.
Kakšne so zadnje napovedi za pomlad
Vpliv oslabljenega polarnega vrtinca, ki se bo v naslednjih tednih spet lahko prehodno okrepil ali pa še naprej “poplesaval” po severni polobli, na razvoj vremena v prihajajoči pomladi še ni jasen. Za zdaj lahko vremenoslovci brez dvoma napovedo zgolj to, da se bo nekje do maja – kot vsako leto – dokončno umiril in poslovil do jeseni.
Pomlad pa je vmes lahko izjemno dinamična, s posameznimi vdori hladnega zraka, ki ga je na daljnem severu v tem času še zelo veliko, polarni vrtinec pa slabi in lahko tudi razpada. Kot nekakšen balon, ki postopoma izpušča zaloge mrzlega zraka. V času podnebnih sprememb pa so ti procesi lahko še občutno bolj intenzivni.
Blaž Šter ob tem spomni na lanski april, ki se je ponekod začel z rekordnimi trideseticami, nato pa je v drugi polovici meseca ob vdoru mrzlega zraka s severa tudi marsikje po nižinah snežilo.
Ti hitri preskoki so se v zadnjih letih zgodili večkrat in v muhastem aprilu že od nekdaj niso redkost, zlasti pa so problematični, ko sledijo pretoplim zimam. To povzroči pozebe, ki zaradi prehitrega prebujanja narave za seboj puščajo vse večjo gospodarsko škodo, predvsem v sadjarstvu. V zadnjem desetletju smo imeli pozebo v povprečju skoraj vsako drugo pomlad, še posebej huda je bila v začetku aprila 2021.
Najnižje temperature so takrat v večjem delu notranjosti Slovenije padle na okoli -5, ponekod do -8, v Novi vasi na Blokah in drugod po mraziščih Notranjske pa pod -20 stopinj Celzija.
Letos se je vegetacija začela prebujati že v toplih dneh januarja, na plano so zlasti na sončnih predelih pokukali prvi znanilci pomladi – zvončki, telohi, trobentice …
“Če tudi letos ta zaključek zime ne bo prav hladen, začetek pomladi pa bo topel, potem vedno obstaja skrb, da nas spet kaj takega doleti,” pravi meteorolog Šter, ki si je ogledal tudi zadnje sezonske napovedi za tri pomladne mesece.
Kot nam je povedal, zaenkrat kaže, da bo pomlad povsod po Evropi zelo topla, zlasti njen začetek. April in maj naj bi bila nato malo manj topla od marca. A Šter ob tem opozarja, da te sezonske napovedi niso prav zanesljive in so se že tudi kdaj izkazale za napačne.
Sploh pa upoštevajo zgolj povprečja in ne morejo povedati, koliko vdorov hladnega zraka oz. delov razpadajočega polarnega vrtinca nas lahko doleti in kakšna bo njihova moč. Jasno je le to, da ti vdori zagotovo bodo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje