Za nami sta najtoplejša zima in najtoplejši februar v zgodovini meritev. Povprečne mesečne temperature so ponekod presegle dolgoletna povprečja za šest, celo sedem stopinj Celzija, zima pa bi bila brez januarskega obilnejšega sneženja še toplejša. Letošnji februar je bil tudi globalno najtoplejši februar v zgodovini meritev, obenem je postal že deveti mesec zapored, ki se je uvrstil med rekorderje. Smo se ujeli v zanko neskončnega rušenja temperaturnih rekordov? Zakaj so bili v Sloveniji skoki nad povprečje večji na vzhodu in kaj nam prinaša pregreti Atlantski ocean?
Letošnji februar je bil na globalni in državni ravni najtoplejši februar v zgodovini meritev. Po podatkih Agencije RS za okolje (Arso) so bile temperature februarja na državni ravni višje za kar 5,5 stopinje Celzija, lokalno pa mesečne temperature na nekaterih merilnih mestih za kar 7 stopinj. Februarski odklon na državni ravni je po Arsovih podatkih tudi največji pozitivni odklon kateregakoli meseca od začetka meritev.
Rekordno topla je bila tudi tokratna meteorološka zima, ki je bila po Arsovih podatkih od povprečja toplejša za 3,2 stopinje Celzija. Kot pravi klimatolog z agencije za okolje Gregor Vertačnik, se postavlja ob bok zimi 2006/2007, ki je bila doslej najtoplejša. “Temperaturna razlika med njima je na državni ravni praktično nepomembna,” pove Vertačnik in dodaja, da se te razlike bolje kažejo regionalno.
Zima 2006/2007 je bila večinoma toplejša po nižinah, letošnja pa v gorah. Razlika je po besedah sogovornika tudi, da so bili leta 2006 in 2007 vsi trije zimski meseci bolj topli, medtem ko sta bila tokrat december in februar rekordno topla, januar pa “le” nadpovprečno topel. K temu je prispevalo sneženje 19. januarja, ki je s snežno odejo za več dni pokrilo velik del Slovenije. “Ta ohladitev je januarsko povprečje precej približala normalnim razmeram, sicer bi bil tudi januar bolj topel,” izpostavi Vertačnik.
Zakaj so bili skoki nad povprečje večji na vzhodu Slovenije?
Ob pregledu povišanj povprečnih mesečnih februarskih temperatur se je v Sloveniji izkazalo, da so temperature od povprečja najbolj odstopale na vzhodu države. Tam so bile letos od povprečnih višje za šest in celo sedem stopinj Celzija, medtem ko so se na zahodu države gibale med 3- in 4-stopinjskim odklonom.
Kot pojasnjuje sogovornik, so temperaturni odkloni pogosteje večji na vzhodu. Glavna razloga za to sta morje in dinarsko-alpska gorska pregrada, ki na primorski strani zmanjšujeta spremenljivost vremena in podnebnih razmer. “Da so odkloni večji na vzhodu kot na zahodu države, ne velja za vse mesece,” še pove Vertačnik in doda, da so večja povprečna temperaturna nihanja bolj kot za gore značilna za nižine.
Po zelo topli zimi zdaj obstaja nevarnost pozebe, na katero so vremenoslovci ta teden že opozorili. Kot pravi sogovornik, so se na Primorskem nekatera drevesa že razcvetela, če se bo toplo vreme nadaljevalo, se bo cvetenje v dveh ali treh tednih začelo tudi v notranjosti države.
“Močnejši prodor hladnega zraka s severa Evrope bi že prinesel pozebo,” pravi klimatolog Vertačnik, a izpostavlja, da nekaterim minulim rekordno toplim zimam ni sledila pozeba, saj prodorov hladnega zraka ni bilo. “Povečana verjetnost še ne pomeni, da bo pozeba res prišla, za sadjarje pa seveda ni najbolje, da sta konec zime in začetek pomladi tako topla,” doda.
V zadnjem poročilu za februar je služba Evropske unije za spremljanje podnebnih sprememb Copernicus izpostavila tudi nadpovprečno toplo morje. Rekordno topel je bil predvsem severni Atlantik, k čemur je prispeval pojav el niño. Ta po Vertačnikovih besedah počasi slabi, zaradi tega se bo morje v naslednjih mesecih počasi vrnilo k bolj normalnim temperaturam.
Kot napoveduje klimatolog, se bodo temperature morja v naslednjih mesecih bolj približale dolgoletnemu povprečju, povsem pa ga ne bodo dosegle. Ob globalnem segrevanju se namreč segreva tudi morje, kjer pa so temperaturni odkloni za več stopinj Celzija redkejši. “Skok nad povprečje za dve stopinji na odprtem morju je izjemno velik, medtem ko to na kopnem ni ekstremno,” pojasni.
Pregret Atlantski ocean lahko Karibom in jugu ZDA prinese silovite orkane
Gregor Vertačnik ob tem opozori, da so bila ob tokratnem el niñu vsa svetovna morja neobičajno topla. Izstopa območje severnega Atlantika, kjer povezanost med el niñom in temperaturo ni zelo močna. Kot pravi sogovornik, nastajajo prav nad tem območjem ob zahodni obali Afrike orkani, ki nato dosežejo Karibe in jug ter vzhod ZDA.
Orkani tam nastanejo, ko se nevihtni sistemi iznad Afrike nad oceanom preoblikujejo. “Kaže, da bomo jeseni ali pa že poleti prešli v la niño. Če bo toplo morje v severnem Atlantskem oceanu vztrajalo tudi tedaj, bodo razmere omogočale nastanek zelo močnih orkanov že na sredini Atlantika in ne več v bližini obale Severne Amerike,” je orisal klimatolog. Karibe pa lahko tako dosežejo zelo močni orkani 3., 4. ali celo 5. stopnje.
Toplejše morje je Sloveniji preglavice povzročalo lani poleti, ko je pospešeno izhlapevanje skrbelo za redne močne nevihte s točo, vetrom in nalivi. Kot pravi sogovornik, bi topla voda Atlantskega oceana v prihodnje pomenila, da bodo zračne mase, ki bodo k nam prihajale iznad afriške obale, bolj vlažne kot navadno. “Te mase prečkajo Sredozemsko morje in precej bo odvisno, kakšne bodo tamkajšnje razmere. Za zdaj v Sredozemlju z izjemo nekoliko povišanih temperatur ni nič ekstremnega,” pojasni Vertačnik. Kot dodaja, je Sredozemsko morje manjše in bolj občutljivo na vreme, tako da se lahko razmere že v enem ali dveh mesecih zaradi toplega ali hladnega vremena spremenijo. Zato je po njegovih besedah še prezgodaj za napovedi o možnostih za ponovitev lanskih nevihtnih scenarijev.
Pri Copernicusu so zadnjih devet mesecev, vključno s februarjem, razglasili za najtoplejše v zgodovini meritev. Smo že padli v zanko, ki nas bo vlekla le še višje in višje? “Tako slabo nam še ne gre. Globalno segrevanje je trenutno pri 0,2 stopinje Celzija na desetletje in na to se nalaga naravna spremenljivost, ki včasih prinese tudi niz rekordno toplih mesecev,” odgovarja klimatolog Vertačnik. V srednji in južni Evropi v zadnjem obdobju nismo imeli daljših prodorov hladnega zraka, zaradi česar od junija lani daljših hladnih obdobij nismo imeli niti v Sloveniji. Medtem pa so bili na severu Evrope vsi meseci od oktobra do januarja podpovprečno topli. “Štiri mesece je bilo na severu Evrope precej hladno, pa smo imeli zelo tople razmere. To ni posledica podnebnih sprememb, ampak naravne spremenljivosti vremena. Tako deluje podnebni sistem,” ponazori naš sogovornik.
Ob tem doda, da se je v primerjavi s preteklostjo spremenilo to, da so vsa naravna nihanja naložena na splošno višjo temperaturo, ki jo je prineslo globalno segrevanje. “To pomeni, da je postavljanje toplotnih rekordov verjetnejše. V Sloveniji v zadnjih 20 letih rekordno nizkih temperatur skorajda nimamo več, imamo pa vsako leto kakšen temperaturni rekord zaradi visokih temperatur,” sklene Gregor Vertačnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje