Menu Item
Ena od treh žensk doživlja nasilje v družini, kažejo podatki Združenih narodov. V času krize, kot je tudi epidemija covida-19, število še narašča – dve od treh žensk sta doživeli nasilje ali poznata nekoga, ki ga je. Dejavniki tveganja se poglabljajo, nasilje je eskaliralo v družinah, v katerih že predtem odnosi niso bili urejeni. Polovico vseh letošnjih umorov so storili družinski člani žrtve – partner, zakonec, starš, otrok. Žrtve so pogosteje ženske, tudi mlajše od sedmih let in starejše od 64 let. Preiskava umora ali uboja praviloma odkrije zgodovino nasilja v družinskem odnosu. Ponujeno zatočišče, klic na pomoč, prijava nasilja lahko nekomu rešijo življenje. Če nasilje doživljate ali ste mu priča, poiščite pomoč. Če opazite, da nekdo nasilje doživlja, pokličite ali ponudite pomoč.
Dejavniki tveganja za nasilje v družini so se med epidemijo covida-19 poglobili. Povečale so se finančne stiske, poglobila se je revščina, zmanjšalo se je število socialnih stikov, družine so ostale zaprte v mehurčkih. Breme šolanja od doma in karanten je padlo na ramena žensk, stisko je prinesel tudi začetek šolskega leta. “Kriza je dejavnik tveganja in ne opravičuje nasilja,” je poudarila Maja Plaz, predsednica Društva SOS telefon, ki nudi pomoč ženskam in otrokom, žrtvam nasilja v družini.
Nasilje je eskaliralo v družinah, kjer že prej niso bili urejeni odnosi, to je bilo mogoče pričakovati. Lani je bilo 14 odstotkov več kaznivih dejanj nasilja v družini, povečalo se je tudi število umorov, je navedla Plaz. Na to pa kažejo tudi policijski podatki, med lanskimi protikoronskimi ukrepi je bilo storjenih več ubojev in umorov v okoljih, kjer je bilo že pred tem prisotno nasilje, izhaja iz letnega poročila.
V zadnjem obdobju sta odmevala dva primera nasilja, kjer je bila žrtev ženska. V okolici Selnice ob Dravi je 29-letnik večkrat zabodel 48-letnico. Policija je pojasnila, da je osumljeni iskal nekdanjo partnerico, njena 48-letna mati pa mu je zaradi predhodnih groženj skušala preprečiti vstop v hišo, zato jo je osumljeni napadel. V Postojni je 24-letni osumljenec večkrat zabodel 22-letnico. Osumljeni naj bi dekle že dlje časa nadlegoval.
Polovica letošnjih umorov se je zgodila v družinskem krogu
Policisti so do 27. oktobra letos obravnavali 18 ubojev in deset umorov. Do 13. oktobra so zaznali tri poskuse uboja, en poskus umora in štiri umore znotraj družinskega kroga. Tako se je v družinskem krogu zgodila polovica vseh umorov. Storilci so bili v teh primerih ali intimni partner, zakonec oziroma nekdanji zakonec ali starš, otrok, očim ali mačeha.
Podobno je bilo lani. Skupno se je zgodilo 29 ubojev, znotraj družine so zabeležili sedem poskusov uboja in en uboj. Skupno je bilo lani 16 umorov, znotraj družine dva poskusa umora in pet umorov. V sedmih primerih je storilec po dejanju storil ali poskušal storiti samomor.
Delež kaznivih dejanj uboja oziroma umora, ki se zgodijo v družinskem krogu, nikakor ni stalen. Primerjava podatkov med letoma 2016 in 2021 kaže, da se je delež umorov v družinskem krogu lani in letos – kar ustreza tudi času epidemije in ukrepom omejevanja javnega življenja – povečal. Letošnji podatki do oktobra kažejo, da se je v družinskem krogu zgodila polovica umorov, lani pa je delež znašal 31 odstotkov. Leto pred tem je bil najmanjši v tem obdobju – sedemodstotni, 2018 se je v družinskem krogu zgodilo 18 odstotkov umorov, 2017 skoraj 24 odstotkov, 2016 pa 15 odstotkov.
Nekoliko manj je ubojev v družinah. Glede na podatke, zbrane do oktobra, letos ni bilo zaznanih ubojev v družinskem krogu. Enako je bilo leta 2018. Lani so se znotraj družine zgodili približno trije odstotki vseh ubojev, leta 2019 je delež znašal 17 odstotkov. Leta 2017 se je v družinskem krogu zgodilo pet odstotkov ubojev, leto pred tem pa 15 odstotkov.
Žrtve pogosteje ženske, tudi najmlajše in najstarejše
Se pa jasno izrisuje dejstvo, da so žrtve pogosteje ženske. Tako so vse lanskoletne žrtve ubojev in poskusov ubojev v družinskem krogu ženske. Tudi šest od sedmih žrtev umorov in poskusov umorov je žensk.
Podobno sliko kažejo pretekla leta. Leta 2016 je policija obravnavala dva uboja in poskus uboja v družinskem krogu – dve žrtvi sta ženski. Leta 2018 se je zgodilo sedem poskusov ubojev v družinskem krogu, štiri žrtve so bile ženske. Leta 2019 pa je policija zaznala tri uboje in en poskus uboja v družinskem krogu, tri žrtve so bile ženske. Izjema je leto 2017, ko je policija zabeležila en uboj in štiri poskuse uboja – dve žrtvi sta ženski, trije pa so moški.
Večinoma so žrtve umorov v družinskem krogu ženske. Leta 2016 so se zgodili trije poskusi umorov in dva umora, med žrtvami sta bila dva moška in tri ženske. 2017 se je zgodilo pet umorov in dva poskusa, med žrtvami je šest žensk in en moški. Tako je bilo tudi leta 2020. Leta 2018 in 2019 policija ne beleži moških žrtev umorov v družinskem krogu. 2018 so se zgodili trije umori in en poskus, leto kasneje pa en umor in dva poskusa umora. Policisti so letos do 13. oktobra zabeležili štiri umore v družinskem krogu in en poskus umora, med žrtvami so štiri ženske in en moški.
Razpon starosti žrtev je pri ženskah večji. Žrtve ubojev, ki so moškega spola, so bile med letoma 2016 in 2021 stare od 24 do 64 let. Skupno za vsa leta je razporeditev po starostnih skupinah približno enakomerna. Moški, ki so bili žrtve umorov, pa so bili stari med 24 in 44 ter 54 in 64 let. Od petih žrtev so bile tri stare med 54 in 64 let.
Med ženskami, ki so bile žrtve ubojev in umorov, so tudi otroci. V starostni kategoriji do sedem let so žrtev uboja zabeležili leta 2018, žrtev umora pa 2020. V starostni kategoriji nad 64 let pa je policija med letoma 2016 in 2021 zaznala sedem žrtev, žrtve umorov pa so bile štiri starejše ženske.
Umor se od uboja razlikuje po tem, da je storjen na grozovit ali zahrbten način. Uboj se kaznuje z zaporom od petih do petnajstih let. Če je storilcev več in so se združili z namenom ubijanja, pa se storilec kaznuje s kaznijo od desetih do petnajstih let. Za umor je zagrožena zaporna kazen najmanj petnajstih let.
Umor je le vrh ledene gore nasilja
“Ko pride do umora ali uboja v družinskem krogu, se skoraj praviloma odkrije zgodovina nasilja,” pravi Maja Plaz. Začne se z omejevanjem svobode, kot je nadziranje telefona in elektronske pošte, ali pa nenehna potreba, da storilec ve, kje je žrtev. “Večinoma storilec to počne ‘v imenu ljubezni’, v smislu: tako zelo te imam rad, da bi nenehno želel vedeti, kje si,” je za N1 povedala Plaz. Preden se začne fizično nasilje, prvi udarci, navadno storilec že močno omeji življenjski prostor žrtvi in je odhod iz odnosa zato zelo otežen.
Dejanja, ki se končajo s smrtjo, so običajno napovedana, grožnje pa so zelo konkretne. Grožnje je treba jemati resno, žrtve s tem pogosto zelo dolgo odlašajo. Odzivi pristojnih so na prijavljene grožnje lahko premili, je opozorila Plaz. Navedla je primer, ko žrtev prijavi povzročitelja nasilja po devetih letih trpinčenja, uradna oseba pa ji svetuje, naj še malo potrpi. “Grožnje so pogosto zelo subtilne, a žrtev točno ve, kaj ji partner sporoča. Ta strah jih hromi,” je dodala.
Odziv okolice, sosedov, sodelavcev, družine in prijateljev, ko opazi, da se dogaja nasilje v družini, je zelo pomemben. Odzvati se je treba tako, da ponudimo ali pokličemo pomoč in ne obsojamo ali vrednotimo, je povedala Plaz. Še posebej je pomembno, da okolica ne obsoja žrtve, ki se vrača k nasilnežu. Odhodi in prihodi v nasilni odnos so pogosti, statistika kaže, da se žrtev – preden dokončno zapusti nasilnega partnerja – za odhod odloči sedemkrat.
Če doživljate nasilje v družini, poiščite pomoč!
Če nasilje v družini doživljate sami ali ste priča temu, da ga doživlja nekdo od bližnjih ali sosedov, poiščite pomoč. Pomagajo vam lahko:
– Policijo lahko pokličete na interventno številko 113 in brezplačno anonimno številko 080 12 00.
– Po pomoč se lahko obrnete tudi na najbližji center za socialno delo.– Društvo SOS telefon je dosegljivo na telefonski številki 080 11 55 in elektronskem naslovu [email protected]. Telefonsko pomoč nudijo 24 ur na dan. Na telefonu nudijo tudi občasno pomoč pravnice in kriminalistke ter svetovanja tudi v angleškem, bošnjaškem, srbskem, hrvaškem in albanskem jeziku. Možna je vključitev v varno hišo (prilagojena tudi za gibalno ovirane) in individualno svetovanje ter svetovanje po elektronski pošti ali chatu.
– Društvo za nenasilno komunikacijo, ki nudi pomoč žrtvam in podporo povzročiteljem nasilja, je mogoče poklicati na telefonsko številko 01 4344 822 oziroma 031 770 120 ali pisati na elektronski naslov [email protected].
– Krizni center Društva ženska svetovalnica je na voljo na številki 031 233 211.
Epidemija razmere poslabšala, precej jih zahteva takojšnjo pomoč
Od 1. januarja do 31. oktobra je Društvo SOS telefon prejelo 1.850 klicev na pomoč, povprečno šest na dan. Trikrat več klicev prejme čez teden kot konec tedna, petkrat več čez dan kot ponoči. Med vikendom in nočjo so namreč doma tudi povzročitelji nasilja in žrtve težje pokličejo. Najpogosteje jih pokličejo odrasle ženske, veča se število klicev starejših. Povečalo se je tudi število klicev moških, ki običajno pomoč iščejo za nekoga drugega.
“Ljudje so v hudih psihičnih in materialnih stiskah, precej je akutnih situacij, ko je nujno takojšnje posredovanje. Razmere, ki zahtevajo takojšen odziv, so se povečale z začetkom šolskega leta,” je povedala Plaz.
