Čiščenje in urejanje vodotokov, uničenih v avgustovskih poplavah, je ponekod že steklo brez večjih težav, ponekod pa je delo zaradi pomanjkanja delovnih strojev potekalo zelo počasi. Na Koroškem bo pri čiščenju od torka dalje pomagalo 74 izvajalcev, ki so se prijavili na povpraševanje Direkcije RS za vode. Kot je po sestanku s koroškimi župani povedal sekretar za obnovo Boštjan Šefic, bodo tako lahko povečali število delovišč. Še vedno pa ostaja neodgovorjeno vprašanje odstranjevanja kontaminiranega mulja.
Po današnjem sestanku z državnim sekretarjem Boštjanom Šeficem so bili koroški župani zadovoljni, nadalje pa pričakujejo rešitve za razseljene po ujmi in pospešeno urejanje vodotokov.
Direkcija za vode je namreč na občine naslovila poizvedbo po lokalnih podjetnikih, ki bi bili pripravljeni pomagati s čiščenjem strug rek. Sekretar Šefic pa je po današnjem sestanku na Ravnah na Koroškem medijem povedal, da je prejela 74 ponudb izvajalcev, ki bodo lahko poleg obstoječih dodatno napoteni v vodotoke.
“Pričakujemo v ponedeljek, najkasneje v torek podpis teh okvirnih sporazumov, ki bodo dali možnost direkciji za vode, da potem glede na potrebe tudi angažira te resurse, jih razporeja po vodotokih in na ta način seveda krepi in pohitri vsa dela, ki so potrebna,” je po sestanku s koroškimi župani na Ravnah na Koroškem povedal državni sekretar za koordinacijo ukrepov in aktivnosti za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.
S tem po njegovih besedah računajo, da se bo ne le povečalo število delovišč, ki je medtem naraslo na 180, ampak da bodo tudi na deloviščih okrepili ekipe in težko mehanizacijo. Je pa Šefic opozoril, da se soočajo s pomanjkanjem kadra za upravljanje s temi stroji, kar na terenu ugotavljajo tudi župani.
“Ambicija je, da vodotoke do jeseni uredimo do te mere, da ne bodo povzročali dodatne škode v primeru deževja, ki pa seveda verjetno bo, upamo, da ne preveč obsežno,” je dejal Šefic. To je po njegovih besedah prvi korak, da zaščitijo ljudi pred potencialnimi dodatnimi ali novimi nevarnostmi, medtem ko bo nadaljnja sanacija terjala več časa, na razmere pa je treba gledati celovito.
Novosti glede odstranjevanja kontaminiranega mulja še ni
Poleg nujnosti urejanja vodotokov so župani – sestanka so se udeležili župani občin Mežiške doline, Dravograda in Slovenj Gradca – izpostavili tudi problematiko naplavljenega mulja. “Mulja je izjemno veliko, samo v občinah Mežiške doline ga je od 300.000 do 400.000 kubičnih metrov,” je povedal župan Občine Ravne na Koroškem Tomaž Rožen.
Šefic pa je dejal, da se v operativni skupini s tem izjemno intenzivno ukvarjajo, in pojasnil, da so bile opravljene še nekatere dodatne meritve, rezultate teh meritev in predlog aktivnosti v zvezi s tem pa bodo najprej predstavili županom, nato pa tudi javnosti, in sicer predvidoma prihodnji teden.
Ob tem je Šefic poudaril, da velik del mulja ni nevaren in ni škodljiv, en del pa zagotovo je. Je pa opozoril, da še vedno niso od občin dobili vseh podatkov glede mulja in lokacij, kje je ta zdaj zbran. Opozoril je, da je lahko kontaminiran mulj tudi nevaren odpadek in zato terja posebno ravnanje. Podatkov o tem, kje naj bi odlagališča mulja bila, še ni, odgovore bo dala stroka.
Gostitelj sestanka Rožen je med drugim opozoril tudi na še vedno odprta vprašanja glede razseljenih zaradi posledic ujme. Po podatkih županov je na Ravnah po ujmi razseljenih sedem družin, na Prevaljah 61 oseb, v Dravogradu pa 35 oseb.
Po Šefičevih besedah še nimajo podatkov o vseh trenutno razseljenih po ujmi. Prosil je župane, da javijo podatke, da jih bodo primerjali s tistim, kar so zbrali centri za socialno delo, in s podatki glede uničenih objektov. Želijo narediti celovit seznam in potem se bodo individualno s temi ljudmi pogovorili in poskušali najti optimalne začasne rešitve, medtem ko naj bi odgovor o “nadomestni ali nadomestitveni gradnji” bil v zakonu o obnovi in razvoju, o katerem so se danes prav tako pogovarjali.
Sestanka se je med drugim udeležil tudi župan Občine Prevalje Matic Tasič, ki je povedal, da so doslej zgradili slaba dva od predvidenih sedmih kilometrov novega vodovoda. Gradijo ga iz Mežice proti Prevaljam, voda pa v tem kraju še vedno ni pitna in je primerna le za sanitarno rabo.
Predloge ukrepov za vključitev v zakon bodo lahko podale tudi občine. “Ambicija je, da bi nekje do konca tega meseca imeli recimo nek osnutek tega zakona, ki pa bo šel predvidoma po rednem postopku v državni zbor,” je dejal Šefic. Pogovor s koroškimi župani, ki jim je predstavil tudi ključne naloge državne tehnične pisarne, je cenil kot zelo konstruktiven.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje