Popisovali bi Rome in prek razpisa iskali tvegane skupine za zlorabe transferjev: "Prestop v barbarstvo"

Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS) je pred tednom objavila javni razpis raziskovalnih projektov, tako imenovani CRP 2026. Večina sledi agendi delovanja oziroma načrtov sedanje vlade Janeza Janše, katere ministrstva so naročniki in tudi sofinancerji projektov. Med številnimi projekti je posebno pozornost strokovne javnosti vzbudil Pilotni popis romske populacije v Sloveniji.

Popis vseh Romov v posameznih občinah

Cilj projekta, katerega predlagatelj je Urad za narodnosti, je, kot izhaja iz objave, razviti in preizkusiti metodologijo pilotnega popisa romske populacije v Sloveniji, pridobiti čim bolj podrobne, sodobne in zanesljive ocene števila pripadnikov romske populacije po starosti, spolu in naselju. Jasno je razdelana starostna struktura, o kateri želijo dobiti podatke; od predšolske, osnovnošolske, srednješolske in odraslih Romov na ravni občin in naselij. Pri tem naj bi bil poudarek na 20 občinah, ki imajo romskega svetnika, in dodatnih petih občinah z evidentiranimi romskimi naselji. Za katerih pet občin gre, ni navedeno, je pa opcijska možnost, da popišejo tudi Rome v Ljubljani in Mariboru. Cilj projekta, za katerega bodo ARIS in tri ministrstva odšteli do 90.000 evrov, je vzpostaviti podatkovno bazo za izbrano koledarsko leto, ugotoviti razkorak med obstoječimi ocenami in dejanskimi zbranimi podatki, prispevati k izvajanju in spremljanju evropskih okvirov za enakost Romov ter pripraviti pravno metodološko podlago za ponovljivost popisa v prihodnje.

Cilji sovpadajo z oceno vodje poslanke skupine SDS Jelke Godec za Domovino, da bi v Sloveniji morali "nazaj uvesti to, da se popisuje narodnost, veroizpoved in tako naprej. Vse tisto, kar je pomembno vendarle za celotno državo. Da se ve točno, toliko je teh, toliko je teh". Njene besede je kasneje podprl predsednik vlade Janša: "Slovenija je ena od redkih držav na svetu, ki ob popisu prebivalstva ne sprašuje po veroizpovedi in narodnosti. S tega vidika imamo tudi težave, glede na to, da slovenska ustava daje posebne pravice pripadnikom nekaterih narodnosti, mi pa jih ne smemo niti prešteti."

Pripadniki romske skupnosti pri nas nimajo enakih ustavnih pravic, kot jih imajo pripadniki madžarske in italijanske narodne skupnosti, jim pa ustava zagotavlja varstvo in pravice s posebnim zakonom. Kljub temu je tovrstno zbiranje podatkov zelo občutljivo in ne sme biti obvezujoče. Na zadnjem popisu prebivalstva leta 2002 po podatkih Statističnega urada popisovalci niso dobili odgovora o narodni ali etnični pripadnosti od devetih odstotkov vprašanih.

A zastavlja se vprašanje, zakaj bi jih v vladi, katere predstavniki stranke SDS in NSi so vselej zagovarjali "tršo" politiko do Romov, radi popisali. Kakšen je namen in ali je to po slovenski zakonodaji sploh dopustno ter na kakšen način?

Brez ustreznih podatkov ni mogoče načrtovati primernih ukrepov

Iz Urada za narodnosti, ki ga kot vršilec dolžnosti direktorja vodi Gregor Perič, pred desetletjem poslanec Stranke modernega centra, danes pa član SDS, so pisno pojasnili, da so raziskovano temo predlagali, "ker v Sloveniji primanjkuje sodobnih, zanesljivih in primerljivih podatkov o številu in položaju pripadnikov romske skupnosti. Pomanjkanje ustreznih podatkov otežuje načrtovanje ukrepov za izboljšanje njihovega položaja in spremljanje njihove učinkovitosti."

Dodali so, da bodo kakovostnejši podatki podlaga "za oblikovanje javnih politik, zlasti na področjih vzgoje in izobraževanja, zaposlovanja, zdravja, bivanjskih razmer ter socialnega vključevanja." Ti podatki so pomembni tudi za spremljanje izvajanja Nacionalnega programa ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021–2030, so zapisali. In pojasnili, da so se za pilotni projekt odločili, ker želijo najprej raziskati in preizkusiti, kako je mogoče podatke o romski populaciji zbirati metodološko zanesljivo in pravno dopustno ter za Rome sprejemljivo.

Tilen Štajnpihler Božič, izredni profesor na Katedri za teorijo in sociologijo prava  ljubljanske pravne fakultete je za N1 pojasnil, da zbiranje informacij o narodnosti oziroma etnični pripadnosti samo po sebi ni diskriminatorno, če se upošteva določene varovalke. "Sodelovanje pri tovrstnem zbiranju podatkov mora biti za osebe, o katerih se podatki zbirajo, praviloma prostovoljno, temeljiti mora na njihovi samoopredelitvi glede pripadnosti določeni skupini, prav tako se lahko podatki zbirajo le v agregirani obliki, da iz njih ni mogoče neposredno ali posredno določiti konkretnega posameznika. Predvsem pa je za legitimnost zbiranja takšnih podatkov bistven namen, ki mora biti povezan s prizadevanji za preprečevanje diskriminacije, spodbujanja enakosti  ter izboljšanja položaja ranljivih skupin, kot je denimo romska skupnost."

Pri tem spomni na mnenje Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti pri Svetu Evrope (ECRI), ki je Sloveniji lani priporočila zbiranje tako imenovanih podatkov o enakosti, razčlenjenih glede na narodnost, raso ali etnično poreklo, prav z namenom učinkovitejšega preprečevanja diskriminacije in zagotavljanja enakosti ob jasnih pogojih.

Varovalke, zakonska podlaga in neznanke

Po mnenju Štajnpihler Božiča iz samega razpisa, "ki je široko in mestoma nerodno ubeseden", ni mogoče razbrati, ali bodo raziskovalci pri nalogi in zbiranju podatkov vse te varovalke lahko upoštevali in kako sploh jih bodo zagotovili, če je eden od ciljev tudi pripraviti pravno podlago za ponovljivost popisa.

"Pri izvedbi pilotnega projekta je treba biti zelo previden, da ne bi prišlo do diskriminacije, zato bi bilo bolj smotrno, da bi v razpisu raziskovalne naloge bolj jasno opredelili, upoštevaje ne le, kaj je pravno dopustno z vidika varstva osebnih podatkov, ampak tudi z vidika varstva pred diskriminacijo. Tu ne sme biti nobene zlorabe podatkov," opozarja profesor prava.

V Uradu varuha človekovih pravic so zapisali, da varuhinja Simona Bavdek Drenik opozarja, da je za zbiranje podatkov o etnični pripadnosti nujna zadostna pravna podlaga, "ki glede na obseg zbiranja podatkov v okviru omenjenega razpisa ne obstaja oziroma ji ni poznana in v tem razpisu tudi ni izrecno opredeljena." Pri tem spomni, da zakon o varstvu osebnih podatkov ZVOP-2 izrecno določa, da se sme obdelava podatkov o etnični pripadnosti določiti samo z zakonom in izjemoma.

"Legitimnost ciljev raziskave ne more nadomestiti ustrezne pravne podlage in drugih zahtevanih jamstev." Tudi varuhinja meni, da bi bilo konkretne pravne podlage treba sprejeti pred dejanskim začetkom zbiranja osebnih podatkov etnične pripadnosti. In spomni, da urad varuha že leta poziva ministrstva k pripravi ustreznih pravnih podlag za zbiranje razčlenjenih podatkov, a tega - z izjemo zakona o šoli, ki temu sledi - še vedno ni.

Da zgolj na podlagi razpisa ni mogoče vnaprej presojati ali in kako bo raziskovalni projekt izveden in ali bodo zbiranje in nadaljnja obdelava zbranih osebnih podatkov potekali zakonito, "saj ni razbrati katere pravne podlage so predvidene za obdelavo, v katerih primerih se bo zbiralo anonimne podatke in v katerih osebne ter kako bo potekalo zbiranje," je zapisala tudi informacijska pooblaščenka Jelena Virant Burnik. Ki je spomnila, da se sme osebne podatke o narodni in etnični pripadnosti v javnem sektorju določiti samo izjemoma.

Raziskovanje in prestop nevidne meje barbarstva

Z javnim pismom proti "popisovanju populacij": Od Romov do zlorabljevalcev socialnih transferjev so se oglasili na ljubljanski Pedagoški fakulteti, Pedagoškem inštitutu, ter osem posameznikov Oto Luthar, Jovita Pristovšek (oba ZRC SAZU), Aleš Završnik, Matjaž Jager in Renata Salecl (vsi Inštitut za kriminologijo) Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo ter Jožek Horvat Muc, direktor Inštituta za romološke študije in predsednik Zveze Romov Slovenije.

Zapisali so, da je razpis sporen že v izhodišču zato, "ker so Romi spet eksplicitno in v znanstvenem novoreku postali 'populacija', tisti 'drugi', 'ne-naši'". Opozarjajo, da so kvantitativni podatki pomembni, ko želimo opozoriti na problem, "a dejstvo je, da včasih kvantitativni podatki problem v resnici skrijejo in zabrišejo." Spomnili so, da bi tudi zaradi izkušnje iz obdobja nacizma s popisovanjem Romov morali biti sila previdni, se mu v celoti izogniti ali namesto "nedolžnega štetja poudariti problem, ki ga želimo raziskati, razumeti in zoper njega ukrepati."

Po referendumu zdaj še skozi raziskavo o učinkih sankcij

Ob tem pa so spomnili na še eno raziskovalno temo razpisa, in sicer Analiza tveganj in zlorab socialnih transferjev ter učinkovitost sankcij, katere naročnik je ministrstvo za demografijo, družino in socialne zadeve Mateje Ribič. Temo lahko razumemo kot nadaljevanje nedavnega posvetovalnega referenduma, na katerem se je večina strinjala, da je treba socialno pomoč vezati na opravljanje družbeno koristnega dela. Namen raziskave je med drugim identifikacija skupin z največjim potencialnim tveganjem za zlorabe socialnih transferjev ter oblikovanje modela odgovornega upravičenca ter preučevanje učinkov zmanjšanja ali odvzema socialnih transferjev kot sankcije.

Podpisniki omenjenega javnega pisma menijo, da tako zastavljeni raziskovalni cilji že v izhodišču usmerjajo raziskovanje v označevanje posameznih skupin prejemnikov kot potencialno problematičnih in spodbujajo moraliziranje o njihovi upravičenosti do zakonsko določenih pravic. "Namesto etičnega in občutljivega raziskovanja življenjskih okoliščin, potreb in načinov odpravljanja strukturnih neenakosti in revščine, vodi takšna zastavitev problema k izključevanju in stigmatiziranju."

Pismo zato zaključujejo z mislijo, da "ko postane birokratsko popisovanje odgovor na številne kompleksne družbene probleme in ko se to zavija v znanstvenost in ko/če obstajajo raziskovalci, ki se bodo na takšen poziv tudi odzvali, kot da bi šlo zares za nevtralno aplikativno družboslovno raziskovanje, smo nevidno mejo, ki nas loči od barbarstva, že prestopili."