Sodni svet v poročilu o delu za lani znova opozarja, da ureditev, po kateri vrhovne sodnike voli DZ, ni ustrezna. Prav tako nasprotuje politizaciji odločanja v postopkih izvolitev in imenovanj sodnikov. Opozarja tudi na neustrezen plačni položaj sodnikov ter neprimerno komunikacijo predstavnikov drugih vej oblasti oziroma rušenje ugleda sodstva.
Sodni svet je v državni zbor posredoval poročilo o svojem delu za leto 2020. V njem je poleg analize stanja v letu 2020 podal tudi priporočila za izboljšanje položaja in delovanja sodstva.
V poročilu je sodni svet opozoril na potrebo po finančni, kadrovski in prostorski okrepitvi sodišč. Opozarjajo, da se postopno zniževanje števila sodnikov ne bo več moglo nadaljevati, dokler ne bodo izvedli reforme mreže sodišč z uvedbo enovitega sodnika in če sodiščem hkrati ne bodo zagotovili ustrezno usposobljene in številčno okrepljene podpore sodnega osebja.
Plače zaostajajo tudi v primerjavi z uradniškimi položaji
Prav tako opozarjajo na neustreznost plač sodnikov, saj te zaostajajo ne samo za plačami funkcionarjev drugih dveh vej oblasti, temveč celo za uradniškimi plačami znotraj sodnega sistema in v primerjavi z državno upravo. Kot je zapisal predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat, so pripravili zahtevo za oceno ustavnosti zakonske ureditve plač sodnikov in jo bodo kratkem naslovili na ustavno sodišče.
Po opozorilu sodnega sveta tudi ureditev, po kateri sodnike vrhovnega sodišča voli DZ, ni ustrezna. To se je po njihovih navedbah izkazalo pri neimenovanju predlaganih kandidatov za vrhovne sodnike. To se je zgodilo julija lani, ko DZ ni potrdil Primoža Gorkiča, julija letos pa so poslanci odrekli podporo Stanki Živič in Aleksandru Karakašu. “Sodni svet nasprotuje politizaciji odločanja v postopkih izvolitev in imenovanj sodnikov v državnem zboru, ki ne temelji na strokovnih kriterijih oziroma teh kriterijev na podlagi predlogov sodnega sveta ne upošteva,” so zapisali v poročilu.
Rušenje ugleda sodstva večkrat na neutemeljenih kritikah
Prav tako se je sodni svet po besedah Horvata moral soočiti tudi s problematiko objektivne in primerne komunikacije predstavnikov različnih vej oblasti, ko ti podajajo stališča ali ocenjujejo delo in ravnanje druge veje oblasti oziroma njihovih predstavnikov. “Tako je poudaril tudi zahtevo za objektivnost izjav predstavnika izvršilne veje oblasti v zvezi z odzivom vlade na osnutek poročila Evropske komisije o vladavini prava, kritično pa se je odzval tudi na izražanje sodnice o predsedniku vlade,” je zapisal Horvat.
Predsednik sodnega sveta se je dotaknil tudi ugleda sodstva v javnosti. Pri tem pritrjuje stališču, da je rušenje ugleda sodstva na podlagi večkrat neutemeljenih in neresničnih kritik, na katere sodna veja oblasti oziroma njeni predstavniki niti sodni svet ne more vselej podati celovitega odgovora, vprašanje javne in politične kulture.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!