DZ je s 46 za in 42 proti sprejel predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov zavodov po formuli 3+3+3. Pred tem so obravnavali še vložena dopolnila opozicije, s katerimi bi ohranili sedanjo sestavo. V razpravi se je še enkrat pokazala razdeljenost DZ. Pedagoška stroka je sicer izrazila nestrinjanje s predlogom. Sogovorniki so poudarili, da bo s spremembami v sestavi svetov zavodov šol in vrtcev prišlo do vstopanja politike v delovanje šol in vrtcev.
DZ je na izredni seji najprej opravil drugo branje predloga novele, ki ga je v obravnavo DZ predložila skupina 40 poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) po tistem, ko je predsednik DZ Igor Zorčič ni uvrstil na decembrsko sejo. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagateljev podala Mojca Škrinjar (SDS). Začela je s primerom šole, v kateri je ravnatelj v času, ko so bili otroci bolni rekel, da covida ni in temu so mnogi sledili, ustanovitelj pa je bil popolnoma brezmočen. Poudarila je, da je čas, da ustanovitelj prevzame svojo odgovornost, ki je, kot pravi, bistvena, ko gre za sestavo sveta. Našli so kompromis in zdaj predlagajo sestavo sveta, v kateri so po trije predstavniki ustanovitelja, staršev oziroma eden dijakov v srednji šoli in zaposlenih.
V nadaljevanju je izpostavila digitalizacijo šole. Šole danes namenjajo skupaj komercialnemu ponudniku, ki ne nudi popolne ponudbe, šest milijonov letno, je spomnila in vprašala, če vedo, da se za ta denar lahko zgradi en vrtec. “V podatke, ki jih smejo videti samo šole bodo videle samo šole, pristojne osebe. V podatke, ki jih sme videti pa ministrstvo, to je centralna evidenca, kot že do sedaj, bodo pa videli tudi na ministrstvu,” je pojasnila. Meni, da je Pametna šola stvar prihodnosti in tudi zmanjševanja administracije iz manjšanja stroškov staršem. Novela zakona prinaša napredovanje pomočnic vzgojiteljic in tako po njenih navedbah odpravlja eno izmed krivic ter evropske vrednote.
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je povedal, da so s sprejetimi dopolnili bile odpravljene pomanjkljivosti, na katere je vlada opozorila v svojem mnenju, predvsem kar se tiče določb, ki urejajo zbirke podatkov in pa varovanje osebnih podatkov in prehodnih odločb. Vlada predlog zakona podpira, je dejal in opozoril na člen zakona, ki na novo vzpostavlja napredovanje pomočnic vzgojiteljic v naziv mentor in svetovalec, da bo to povzročilo določena neravnovesja znotraj plačnega sistema, pa tudi dodatne finančne učinke.
V koaliciji so spremembam naklonjeni
Rešitvam novele so bili naklonjeni v koalicijskih strankah. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Tomaž Lisec (SDS) naštel ključne rešitve novele, med drugim oblikovanje enotnega državnega informacijskega sistema z najvišjim standardom varovanja podatkov, možnost napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec ter spremembo sestave svetov šol in vrtcev. Novela uvaja tudi nov cilj s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah.
Poslanka SMC Mojca Žnidarič je med drugim ocenila, da z vzpostavitvijo enotnega državnega informacijskega sistema za vodenje šolske dokumentacije oblikovalcem izobraževalne politike zagotavljajo hitrejši dostop do podatkov za izboljšanje rešitev v šolstvu ter lažje spremljanje in načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela.
Opozicija predlagala, da se ohrani dosedanja sestava svetov
V večjem delu opozicije pa so bili do predlaganih rešitev kritični. Koaliciji so očitali, da gre za politizacijo šolskega prostora, kar se po mnenju poslanca Primoža Siterja (Levica) kaže tudi v izključitvi strokovne javnosti. Ker gre pri pri predlagani spremembi za enostransko in nestrokovno uveljavljanje partikularnih političnih interesov, so v Levici skupaj z LMŠ, SAB, SD in NeP predlagali dopolnilo, da se to v celoti črta in ohrani dosedanja sestava svetov javnih vrtcev in šol, po kateri imajo pet članov predstavniki zaposlenih, po tri pa ustanovitelj in starši.
“Paradoks cele zgodbe danes je, da celotni šolski sektor pravzaprav nasprotuje takšnemu predlogu in temu posegu, ki se je zgodil s tem predlogom zakona,” je dejala poslanka Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), ki je prepričana, da gre za ozki strankarski politični interes. Zato so vložili dopolnilo, da se ta v celoti črta in da sestava sveta ostane takšna kot je zdaj.
“Nedvomno gre za zakon, kjer bi imela stroka glavno besedo. A bi pričakovali, da poslušate stroko, ki je menila, da gre za politizacijo šolstva. To kar je danes, je bistveno bolje od tistega, kar ste sprva predlagali,” je menila Alenka Bratušek (SAB). Po njenem prepričanju je edini namen zakona zamenjati vse svete zavodov še pred volitvami.
Pedagoška stroka proti spremembam v sestavi svetov šol in vrtcev
Pedagoška stroka je že pred obravnavo novele zakona na seji parlamentarnega odbora izrazila nestrinjanje s predlogom. Sogovorniki so poudarili, da bo s spremembami v sestavi svetov zavodov šol in vrtcev prišlo do vstopanja politike v delovanje šol in vrtcev.
Predstojnica oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani Klara Skubic Ermenc je takrat dejala, da v stroki ocenjujejo, da gre “za izjemo sporen predlog, ki bo vplival na večjo politizacijo šol, prispeval pa h krhanju njihove strokovnosti”. Po njenih besedah mora biti šolstvo strokovno, odmaknjeno od dnevne politike in odprto za vse otroke in mlade, ne glede na prepričanja in gmotni položaj družin. “Pristojne pa bolj kot kakovost zanima način, s katerim bi si politiki na nacionalni in lokalni ravni v šolstvu izborili večji vpliv,” je povedala Skubic Ermenčeva.
Proti noveli zakona so se izrazili tudi v Skupnosti vrtcev Slovenije. Predsednica Janja Bogataj je dejala, da novela ne prinaša novosti, ki bi spodbudile delovanje vzgojno-izobraževalnih ustanov. “Nekatere rešitve bi lahko nakazovale tudi politično naravnanost,” je opozorila.
“80 odstotkov članov združenja ravnateljev Slovenije smatra, da je trenutna sestava svetov zavodov zanesljivo boljša, kot bi bila spremenjena,” je še pred obravnavo dejal predsednik združenja Gregor Pečan. V združenju ravnateljev se strinjajo, da je zakon potreben sprememb, predvsem na področju imenovanja ravnatelja, a je “trenutni poskus izjemno slabo pripravljen in dejansko omogoča politični vpliv na izbor ravnatelja in s tem posledično na politiko vodenja javnih zavodov.”
Predsednica Slovenskega društva raziskovalcev na področju edukacije Jurka Lepičnik Vodopivec pa je takrat poudarila, da jih predlog posebej skrbi v delu, kjer bi moral vsebovati strokovne podlage za predlagano spremembo, saj je “protisloven in nedodelan”.
“Stranke vladajoče politike so tudi tokrat brez dialoga in brez iskanja strokovno premišljenih rešitev v obravnavo vložile novelo zakona ZOFVI,” pa je povedala predsednica Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije Danijela Makovec Radovan. “Gre za spremembe, ki korenito posegajo v sistem vzgoje in izobraževanja in zato terjajo resen razmislek in dogovor, ki ga ne sme in ne more opraviti politika sama s seboj, ampak z vsemi relevantnimi deležniki,” je poudarila Makovec Radovanova.
Tudi Predsednik upravnega odbora Pedagoškega inštituta Damijan Štefanc je opozoril, da je šolstvo eden redkih podsistemov v državi, ki doslej še ni podlegel strankarski politizaciji. “Tudi zato, ker so bile v šolski sistem premišljeno vgrajene varovalke, ki takšno politizacijo prepričujejo,” je dejal. Ena takih varovalk je po njegovih besedah tudi sestava svetov šol.
Glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj pa je dejal, da je Sviz med zaposlenimi v vrtcih in šolah zbral več kot 24.000 podpisov proti spremembi sestave svetov vrtcev in šol. “Sprašujem se, kako je mogoče, da ob tem skoraj popolnem zavračanju spremembe ministrstvo in ministrica za šolstvo spremembo podpirata,” je dejal Štrukej.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje