Med 28 državami se je Slovenija glede na digitalno razvitost uvrstila na 16. mesto. Kot so ugotovili strokovnjaki, imamo v državi visok delež strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije. Hkrati pa ima osnovne digitalne veščine le 58 odstotkov prebivalcev Slovenije.
Po digitalni razvitosti se Slovenija v evropski primerjavi uvršča nekje na sredino. Marsikomu se to ne zdi zelo slabo, a kot so opozarjali govorci na posvetu SAZU, je na tem področju nujno vseživljenjsko učenje. Cikel inovacij je namreč hitrejši od generacijskega cikla, postaja tudi hitrejši od cikla spreminjanja učnih programov.
Na indeksu digitalnega gospodarstva in družbe DESI, ki spremlja napredek držav EU glede njihove digitalne konkurenčnosti, Slovenija med 28 državami zaseda 16. mesto.
“To ni katastrofa, zagotovo pa ni dobro,” je na današnjem posvetu SAZU o digitalnem razvoju Slovenije menila Sonja Šmuc iz Gospodarske zbornice Slovenije. Kot je ugotovila, imamo visok delež strokovnjakov za informacijsko-komunikacijske tehnologije, del slovenske družbe je torej zelo dobro digitalno izobražen. “A tisti, ki niso, so v zelo slabem spodnjem delu lestvice. Bistveno večji del prebivalstva kot v evropskem povprečju je torej pri nas digitalno slabše pismen,” je povedala.
Lovimo dvojni zaostanek
Predsedniku strateškega sveta za digitalizacijo Marku Borisu Andrijaniču se zdi 16. mesto neslavno. “To pomeni, da je večina evropskih držav pred nami, moramo pa se zavedati, da svet ni samo Evropa,” je dejal. V resnici torej lovimo dvojni zaostanek – najprej zaostanek za povprečnimi evropskimi državami in nato še vedno večji zaostanek, ki ga Evropa lovi za ZDA in Kitajsko.
Digitalne kompetence so del današnjega sveta in če jih nimaš, si izločen iz vsega ostalega, je opozorila Šmučeva. Ob tem je ugotovila, da smo Slovenci zadovoljni z znanjem, ki ga imamo, in ne čutimo potrebe, da bi ga povečevali.
Sama meni, da je treba najti način, kako jim približati nove spretnosti tako, da jim to ne bo muka. Kot primer je navedla interaktiven kuharski tečaj, v katerem moramo preračunati število sestavin za določeno število oseb.
Digitalizacija ni cilj, ampak orodje
Tudi Irena Kuntarič Hribar iz Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS je opozorila na potrebo po vseživljenjskem učenju. Na meter dolgi lestvici celotnega življenja imamo 10 centimetrov organiziranega in vodenega učnega procesa, vse ostalo je neformalno izobraževanje, je ponazorila. Ob tem je spomnila na staranje prebivalstva in opozorila, da moramo na celotno transformacijo družbe pogledati skozi to prizmo. “Drugače ne bo šlo,” je dejala.
Digitalizacija ni cilj, ampak orodje, je menila Ajša Vodnik iz ameriško-slovenske gospodarske zbornice AmCham in se strinjala, da se moramo vseživljenjsko učiti, ne le izobraževati. Zavzela se je za uvedbo obveznega predmeta računalništva v osnovne šole. Osnovne digitalne veščine ima le 58 odstotkov prebivalcev Slovenije, je povedala.
Pomanjkljiva digitalna pismenost
O odpravi primanjkljajev v digitalni pismenosti in povečanju kompetenc prebivalstva Slovenije v vseh starostnih skupinah je govoril Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Kot osnovo digitalne pismenosti je izpostavil infrastrukturo.
Zorko je poudaril, da mora biti infrastruktura cenovno dostopna. “Ta programska in strojna oprema bi morala biti cenovno dostopna vsem, ne pa odvisna od ekonomskega in socialnega položaja prebivalstva,” je dejal. Ugotovil je še, da ljudje novih tehnologijam ne zaupajo, zato se mu zdi potrebna tudi promocija, zlasti v smislu varnosti uporabe digitalnih orodij. S tem bi odpravili marsikateri strah predvsem pri starejših in morda tudi neke vrste sram, ker nekdo teh orodij ne zna uporabljati.
Iti v digitalizacijo ali ne, za Andrijaniča ni vprašanje. Vprašanje se mu zdi samo, ali bomo šli v to s polnimi pljuči in na polni pogon. Tu pa se mu zdi pomembna uporabniška izkušnja, ki jo je treba izboljšati: “Danes imamo že okrog 95 odstotkov upravnih storitev na spletu, vendar jih koristi le pet odstotkov državljanov.”
Maribor kot zgled državljanom prijazne e-skupnosti
Kompetence za digitalizacijo je treba razvijati od spodaj navzgor, so se strinjali sogovorniki. Primer državljanom prijazne ter učinkovite e-uprave in e-skupnosti je predstavila Mariborčanka Neva Pipan. Povedala je, da je Mestna občina Maribor leta 2015 kot prva občina v Sloveniji uvedla participativni proračun. V naslednjih letih je projekt nekoliko zastal, lani pa se ga je mesta uprava ponovno odločila oživiti. “Pri komunikaciji z občani je bil proces digitalizacije še kako pomemben,” je poudarila in za jesen napovedala uvedbo novega orodja – aplikacije za sprejemanje pobud občanov.
Slavko Splichal iz sveta za razvoj SAZU je ugotovil, da so skoraj vsi sodobni problemi posledica preteklih tehnoloških rešitev, od onesnaženja okolja do vojaške industrije in vojn. “Tudi digitalizacija je lahko rešitev problema, a lahko je tudi del problema,” je menil. Marko Grobelnik iz strateškega sveta za digitalizacijo pa je dodal, da ne vemo, kakšne posledice za družbo bodo imele inovacije, ki jih poznamo danes, kaj šele tiste, ki šele prihajajo.
SAZU je posvet organizirala v okviru serije posvetov o komunikacijskih tehnologijah za življenje na daljavo, s katero spodbuja poglobljeno strokovno razpravo o prednostih in pasteh različnih odločitev na poti pospešenega razvoja digitalne družbe. Pred tem je organizirala posvete o izobraževanju, kibernetski varnosti in varovanju zasebnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!