Državni zbor (DZ) je v drugi obravnavi predloga novele zakona o varstvu okolja sprejel dopolnila predlagateljev, tretjo obravnavo pa bo opravil na naslednji seji. Poslanci SDS so opozarjali, da je zaradi strožjih zahtev glede izpustov ogrožen obstoj cementarne Salonit Anhovo, predlagatelji in koalicija so trdili, da strožje zahteve ničesar ne ogrožajo.
Kot je na današnji izredni seji DZ v imenu predlagateljev dejala Mateja Satler iz naravovarstvenega društva Eko Anhovo in dolina Soče, predlagane spremembe ne ogrožajo nikogar in ničesar.
“Zakon le dviguje okoljske standarde, kar bo pozitivno vplivalo na prebivalce, ki živimo v okolici takšnih obratov, sprejetje zakona pa je precej manj ugodno za cementarno, saj jo bo prisililo v drage in obsežne posodobitve, kar se bo posledično odrazilo v tem, da sosežig odpadkov kar naenkrat ne bo več tako zelo dobičkonosna dejavnost, kot je danes,” je izpostavila. Spomnila je, da predlog v celoti podpira tudi zdravniška stroka, ki je pred leti pozvala odločevalce, naj mejne vrednosti za vsakršno obremenjevanje okolja določijo po meri zdravja ljudi, in ne po meri onesnaževalcev.
DZ je sprejel dopolnila, ki so jih vložili predlagatelji iz društva Eko Anhovo in dolina Soče ter Inštituta 8. marec. Največ pozornosti so poslanci v razpravi posvetili dopolnilu, s katerim so k določilu, sprejetemu na odboru – da vlada za naprave za sosežig določi mejne vrednosti emisij tako strogo, kot so določene v zaključkih BAT za naprave za sežig odpadkov, razen če zaključki o BAT za naprave za sosežig določajo strožje mejne vrednosti emisij – na podlagi pripomb zakonodajnopravne službe DZ dodali utemeljitev zaostrovanja mejnih vrednosti, in sicer da vlada to stori z namenom zmanjšanja znatnega tveganja za zdravje ljudi in za okolje.
Sprejeto dopolnilo je v predlog vneslo določilo, da bodo morali upravljalci naprav za sosežig obratovanje naprav z okoljevarstvenim dovoljenjem v delu, ki se nanaša na omenjene strožje mejne vrednosti emisij, uskladiti v štirih letih od njegove pravnomočnosti. Nove zahteve glede monitoringa pa bodo morale biti prvič izpolnjene najpozneje v šestih mesecih od pravnomočnosti okoljevarstvenega dovoljenja.
Medtem ko so koalicijski poslanci opozarjali, da navedbe zaposlenih v Salonitu Anhovo in nekaterih lokalnih društev, da bo sprejetje novele ogrozilo obstoj delovnih mest v cementarni, ne držijo, so v opozicijski SDS temu pritrjevali. Čeprav so noveli zakona ob njeni prvi obravnavi v DZ izrekli načelno podporo in predlog podprli tudi na odboru, pa so tokrat vztrajali pri tem, da bi moral člen o določitvi strožjih mejnih vrednosti za naprave za sosežig odpadkov vsebovati tudi dikcijo “če to dopušča tehnologija”. DZ predloga dopolnila s tem določilom ni sprejel.
Predlog novele, ki so ga nevladniki vložili v okviru kampanje Naj Anhovo zadiha s 5.000 overjenimi podpisi volivcev, gre sedaj v tretjo obravnavo, ki jo bo DZ opravil na naslednji seji. Predlog je bil v prvi obravnavi novembra lani, matični odbor je januarja letos sprejel več dopolnil k predlogu, med drugom je izpadla prvotna dikcija, po kateri bi že zakon določil, da se standardi za sosežig in sežig odpadkov izenačijo.
V noveli je ostalo določilo o izvajanju monitoringa na vseh izpustih naprave ter da se bo ta moral izvajati na napravah za sosežig tako kot na napravah za sežig, razen če bo za naprave za sosežig določeno pogostejše merjenje. Prav tako je v predlogu ostalo določilo, da bo neizpolnjevanje zahtev glede monitoringa in sporočanja njegovih rezultatov po novem prekršek, in ne več lažji prekršek.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!