Kandidatka stranke Gibanje Svoboda za predsednico republike Marta Kos je na svoji spletni strani objavila zapis, ki predstavlja njeno stališče do vojne v Ukrajini. Ob tem se je dotaknila tudi obeh odprtih pisem, ki sta jih dve različni skupini podpisnikov poslali vladi Roberta Goloba.
“Ukrajini moramo pomagati. Tudi vojaško. Končni cilj vseh ukrepov proti Rusiji in pomoči Ukrajini je in mora biti mir,” je zapisala kandidatka za predsednico republike Marta Kos in tako nakazala, kakšno je njeno stališče do vojne v Ukrajini in kako bi morala Slovenija pomagati napadeni državi. Poudarila je, da je za dosego miru nujna diplomatska rešitev spora, vendar se po njenem prepričanju ne sme privoliti v premirje za vsako ceno oziroma v mir z zamrznitvijo konflikta, saj bi to pomenilo zmago agresorja oziroma Rusije.
Kos je v svojem zapisu spomnila, da je Ruska federacija postala članica Sveta Evrope leta 1996 in se tako zavezala reševanju mednarodnih in notranjih sporov na miren način, brez neposrednih groženj z vojaško silo proti svojim sosedom. Prav tako se je zavezala, da bo vse spore reševala v skladu z načeli mednarodnega prava. “Vendar je Rusija začela vojno v Ukrajini in s tem zanemarila vse svoje mednarodne obveznosti,” je opozorila Kos in dodala, da se zaradi ruske agresije v Ukrajini “spodkopava pravni in varnostni red, na katerem so temeljili mednarodni odnosi v Evropi od konca druge svetovne vojne”.
Po mnenju predsedniške kandidatke se bo moral ponovno vzpostaviti mir v Evropi, a bo za to potrebnih več stvari: konec sovražnosti, sprejemljiva rešitev za obe strani v konfliktu in preoblikovanje mirovnega in varnostnega reda v Evropi.
Marta Kos se je v svojem zapisu dotaknila dveh odprtih pisem, ki sta jih dve različni skupini podpisnikov naslovili na vlado Roberta Goloba, kako naj Slovenija ravna glede vojne v Ukrajini. V prvem pismu so se podpisniki, med katerimi sta tudi dva nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, zavzeli za mirno in diplomatsko rešitev spora. Tega je Kos označila kot “obraz sveta, ki se je oblikoval v času hladne vojne”.
Podpisniki drugega pisma pa so zagovarjali povsem drugo stališče: “Ukrajinski odpor je treba podpreti z vsemi sredstvi.” Po mnenju Kos to drugo pismo predstavlja “obraz prihodnosti”, saj so podpisniki, intelektualci z različnimi nazori, jasno prepoznali nujnost, da je treba žrtvi pomagati z vsemi sredstvi, tudi z orožjem. “Ker je tako prav in je tudi legitimno, tako po naravnem kot po mednarodnem pravu. Vsaka žrtev ima pravico do samoobrambe, in to velja enako za posameznika kot za narod.”
V svojem zapisu je poudarila, da gre v primeru Ukrajine za temeljno pravico katerekoli suverene države, da se brani pred tujim agresorjem. “S tem se Ukrajina bori tudi za temeljna načela mirovnega in varnostnega reda v Evropi po hladni vojni. Zato si Ukrajina zasluži podporo,” meni Kos.
Ob tem opozarja tudi na druge posledice vojne v naši neposredni bližini: tektonske premike na trgih plina, pšenice, nafte in naraščajočo begunsko krizo. “Ukrajinska vojna nas je brutalno opozorila, kako neposredno zunanja in varnostna politika posegata v življenje prav vsakega državljana,” je zapisala Kos in na koncu poudarila, da prav preudarna zunanja in varnostna politika sodita med poglavitne odgovornosti predsednika republike, saj sta sestavni del odločanja o prihodnosti.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
