Predsednik vlade Robert Golob je skupaj z ministri na obisku savinjske regije, kjer si ogledujejo potek sanacije območja, ki je bilo v avgustovskih poplavah med najbolj prizadetimi. Župan Občine Braslovče Tomaž Žohar je po pogovorih s predstavniki hidrološke stroke in predsednikom vlade Robertom Golobom povedal, da se letuški levi in desni breg selita. Podrobnosti in možnosti bodo predvidoma prihodnji teden predstavili krajanom.
Predsednik vlade Robert Golob in ministri se mudijo na obisku savinjske regije, kjer si ogledujejo teren in potek sanacije območja po katastrofalnih avgustovskih poplavah. Premier je dopoldne obiskal Braslovče, kjer si je v družbi župana Tomaža Žoharja ogledal možno lokacijo za nadomestitvene gradnje v Rakovljah za preselitev v ujmi prizadetih družin iz Letuša.
Župan Žohar je nato po pogovorih s predstavniki hidrološke stroke in predsednikom vlade povedal, da se letuški levi in desni breg selita. Z obeh bregov bo preseljenih skupno 158 objektov. Podrobnosti in možnosti bodo predvidoma prihodnji teden predstavili krajanom. “To ni politična odločitev, temveč odločitev, ki jo mora dati stroka. Ekspertna mnenja bodo v prihodnjem tednu predstavljena na odborih krajanov,” pa je dejal premier Golob.
Dosedanje strokovne ugotovitve glede poplavno ogroženega območja je predstavil član sveta vlade za obnovo po poplavah in vodja sveta za vode Rok Fazarinc. Dejal je, da če bi z nasipi in drugimi ukrepi preprečevali poplave v Zgornji Savinjski dolini, bi bile razmere navzdol še bistveno hujše, kot so danes. Predstavil je tudi nekatere ugotovitve za konkretna območja, ki jih bodo predstavili tudi na zborih krajanov. Točne datume zanje še usklajujejo.
“Primarni cilj ni zadrževanje vode na levem bregu, ampak reševanje življenj. To je naša odgovornost. Moja v prvi meri kot župana in vlade s predsednikom na čelu. Reševanje življenj z eventuelno zgrajenimi nasipi in zidovi zelo poslabša celotno situacijo v prihodnje,” je poudaril župan Braslovč Žohar in dodal, da je treba gledati celovito, saj varnosti v Letuški gmajni ne morejo zagotoviti brez ustreznih protipoplavnih ukrepov.
Ocenil je, da je nadomestna lokacija v Rakovljah primerna, ker je zelena, je v bližini šole in vrtca ter bo ljudem omogočila kakovostno življenje. Dejal je tudi, da občina zasleduje tri ključne cilje. Prvi je zelo hitra sanacija poplavljenih območij z namenom zaščititi ljudi in njihovo premoženje, drugi je socialna in finančna podpora ljudem, tretji pa se nanaša na dolgoročne rešitve, da se takšne poplave, kot so bile avgusta letos, ne bi več ponovile.
Predsednik vlade Golob pa je ob robu obiska še dejal, da bodo strokovnjaki prihodnji teden obiskali poseljena območja, ki so jih prizadele poplave, prebivalci pa bodo neposredno od stroke dobili pojasnila in odgovore, kakšna je stopnja ogroženosti na tamkajšnjih območjih. Po besedah premierja v občini Braslovče v okviru sanacij ne bodo odpravljali samo posledic naravne nesreče, ampak bodo skozi obnovo in razvoj naredili okolje v celoti bolj odporno na prihodnje naravne nesreče in bolj privlačno za bivanje in življenja ljudi.
Kot je poudaril, so imeli strokovnjaki v zadnjih mesecih nalogo, da preučijo, kakšna je stopnja ogroženosti življenj in premoženja. “In to je ultimativni kriterij, po katerem se strokovnjaki ravnajo,” je povedal in dodal, da to velja tako za poplave kot plazove v drugih občinah.
Premier je ob tem povedal, da država zakonsko ni bila pripravljena na katastrofe tako velikih razsežnosti, a da ne bo trajalo – tako kot v preteklosti – leto dni, da stroka ugotovi primerne rešitve. “Tokrat ne bo trajalo leto dni, to vam zagotavljam,” je izpostavil. “Naša naloga, ki jo bomo tudi izpolnili, je, da jasno povemo za vsako hišo in območje posebej, kakšna je stopnja ogroženosti. Tam, kjer je prevelika, moramo najti ustrezno rešitev,” je povedal.
Župan Ljubnega ob Savinji Franjo Naraločnik je pred obiskom dejal, da od vlade pričakuje čimprejšnjo podelitev koncesije za določene odseke vodotokov, ki jih je treba še urediti, nakazilo denarja za intervencije in sanacije ter sprejetje zakonodaje, ki bo odprla možnosti hitrih gradenj. Župan Mozirja Ivan Suhoveršnik je za STA ocenil, da čiščenje vodotokov in hudournikov poteka veliko prepočasi. Zato so pritiski občanov in njihova pričakovanja, da se to vendarle že začne urejati, veliki.
“Tisti, ki so bili najbolj ogroženi, želijo čim več in čim prej informacije, kaj bo z njihovimi hišami, kaj lahko pričakujejo glede nadomestnih lokacij ter kako bo s finančno pomočjo. Gotovo so prioriteta čiščenje vodotokov in njihova sanacija,” je še dejal Suhoveršnik. Savinjski gospodarstveniki pa opozarjajo, da bo sanacija dolgotrajna, potreben bo usklajen pristop z opredelitvijo jasne časovnice in finančnega okvirja. Skrbi jih, da bi vlada prizadeto gospodarstvo še dodatno obremenila.
Poleg prebivalcev Letuša odgovore, kakšna bo usoda njihovih hiš, ki so bile poškodovane v ujmi, pričakujejo tudi prebivalci Strug pri Lučah. Državni sekretar Boštjan Šefic je ob obisku zaselka v petek na podlagi opozoril strokovnjakov opozoril, da bi se morali zaradi grozečega plazu prebivalci preseliti na začasne lokacije, v vmesnem času pa bi lahko opravili dodatne raziskave in predlagali morebitne ukrepe.
Osrednja tema obiska so odprava posledic avgustovske ujme, ki je območje hudo prizadela. Ocenjena neposredna škoda po ujmi v regiji po navedbah vlade znaša 838 milijonov evrov.
V Savinjsko-šaleški gospodarski zbornici ocenjujejo, da škoda v tamkajšnjih podjetjih presega 300 milijonov evrov. Poleg zasebnih in javnih objektov je močno poškodovana cestna infrastruktura, normalne cestne povezave še dolgo ne bodo vzpostavljene, gibanje v občinah Zgornje Savinjske doline in občini Šmartno ob Paki je še vedno oteženo, ponekod celo nevarno. Grozijo tudi številni zemeljski plazovi, opozarjajo savinjski župani.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje