Menu Item
Predsednika vlade Roberta Goloba je zmotil odziv kmetijske ministrice Irene Šinko in njeno branjenje uprave za varno hrano tudi po tistem, ko se je izkazalo, da smo Slovenci zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov. O odhodu ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana pa je Golob dejal, da Brežanu ni uspelo dovolj hitro reorganizirati dela na ministrstvu, da bi bilo to sposobno hitrega odzivanja po avgustovski ujmi. Medtem pa ima premierjevo zaupanje še vedno ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.
Ob napovedanih menjavah v vladi premier Robert Golob pritrjuje, da sta ministrica Irena Šinko in minister Uroš Brežan izgubila njegovo zaupanje. “Ko se nek proces znajde v slepi ulici, je treba skrbnika procesa zamenjati,” je svojo odločitev podkrepil v pogovoru za STA.
“Zdravstvena reforma je bila glavna prioriteta te vlade na začetku mandata, je ostala v času mojega ministrovanja in seveda ostaja tudi zdaj glavna prioriteta, tega nismo nikoli ne zanikali ne skrivali, kar pomeni, da bo imel, kdorkoli bo izvajal zdravstveno reformo, mojo polno politično podporo in s tem tudi podporo vlade oziroma koalicije,” je dejal Golob na vprašanje o politični moči kandidatke za ministrico za zdravje Valentini Prevolnik Rupel.
Ta v času po odstopu ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana, ko je ministrstvo vodil premier sam, deluje kot državna sekretarka na ministrstvu, je tudi članica strateškega sveta za zdravstvo in bo tako lahko takoj ob prevzemu funkcije, če jo bo DZ potrdil, nadaljevala aktualne projekte na ministrstvu. “Kandidatka se je tudi v celoti poistovetila z reformnimi usmeritvami koalicije oziroma vlade. Se pravi, da ne prihajamo z nepoznano osebo,” je ob tem izpostavil Golob.
Prevolnik Rupel je bila v svojem prvem javnem nastopu po vložitvi kandidature pri napovedovanju svojih načrtov nekoliko bolj zadržana, kot njen predhodnik Danijel Bešič Loredan. “To, da je v napovedih mogoče bolj zadržana, pa ne pomeni, da so njeni cilji manj ambiciozni, samo pot, po kateri bo do teh ciljev hodila, verjamem, da je ravno zaradi zadržanosti tudi bolj realna,” je ocenil. “Gre za pristop, ki pravi, da do korenitih sprememb lahko pridemo tudi na način, da ne delamo vse naenkrat in ne obljubljamo enkratne in ogromne spremembe, ampak da nas do tja pelje pot majhnih korakov, ki so pa med seboj povezani in premišljeni,” je še pojasnil.
Obenem je izpostavil njeno umirjenost, s katero bo lahko po njegovem prepričanju razelektrila tudi morebitne napetosti v dialogu z zdravstvenimi sindikati, ki bi po novem letu, če do takrat ne bo zdravstvene reforme, lahko zaostrili retoriko.
A Golob ostaja optimist in meni, da bodo ob visokih stroških posledic avgustovske ujme, ko je treba poskrbeti za ljudi, ki so ostali brez domov, tudi sindikati ohranili dovolj treznosti in hkrati skromnosti ter bodo pripravljeni s svojimi, četudi upravičenimi interesi nekoliko počakati.
Najnovejša in po Golobovih besedah končna ocena stroškov sanacije po ujmi je sicer 9,9 milijarde evrov, ki je izračunana po metodologiji, ustrezni za prijavo za evropska sredstva, predvsem solidarnostni sklad. Golob meni, “da je iz višine škode jasno, zakaj potrebujemo 400 milijonov nepovratnih sredstev iz tega sklada”. “Zavedati se moramo, da ti skladi niso neomejeni, v njih je sorazmerno malo sredstev, na koncu je odločitev s komisije tudi politična,” se zaveda Golob.
“Koliko sredstev bo lahko za ta namen dala država, bomo še videli. A gre za enormna sredstva, o tem ni dvoma, in tudi zaradi tega mora biti transparentnost porabe še toliko večja,” je izpostavil. Zanjo bo skrbela vladna služba za obnovo pod vodstvom Boštjana Šefica, ki bo bdela tudi nad izvedbo ukrepov ministrstev, je napovedal.
Golob je v sredo v DZ poslal odstopno izjavo ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana, potem ko mu je Golob povedal, da ne uživa več njegovega zaupanja. Brežan namreč po Golobovih besedah ni uspel dovolj hitro reorganizirati dela na ministrstvu, da bi bilo to sposobno hitrega odzivanja po avgustovski ujmi, in je postalo ozko grlo. “Sam prisegam na to, da je treba takrat, ko se neki proces znajde v slepi ulici, skrbnika procesa zamenjati, in je to lahko dober moment za potem, da se proces spet sproži,” je ob tem dejal Golob.
Premier sicer Brežanu ne očita počasnosti intervencijskih ukrepov po poplavah. Vidi pa v njegovi menjavi katalizator pospešitve potrebnih sprememb in ukrepov. Zaupanje zanje bo začasno poveril ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek, ki je “že danes na polno vključena v popoplavno obnovo preko infrastrukturnih projektov”.
Medtem ima Šefic na čelu vladne službe za obnovo popolnoma drugo vlogo: “On je tisti, ki koordinira vsa ministrstva in strokovne službe, ne samo investicij, ampak na primer tudi ukrepe za pomoč gospodarstvu in prebivalstvu. Ministrica Bratušek pa bo prevzela predvsem koordinacijo investicij v infrastrukturo, tako cestno kot v tem primeru tudi vodno,” je pojasnil premier.
Golob, ki si je moral povečanje števila ministrstev izboriti na referendumu, zdaj priznava, da bi bilo v kriznih časih lažje usklajevati delo manjšega števila resorjev. “Ampak ko smo mi postavili zakon o vladi lani poleti, nismo postavljali vlade za krizne situacije, v kateri smo se na žalost znašli, ampak smo razmišljali, kako bi izkoristili razvojne potenciale. Danes se kaže, da vlada, ki je bila nastavljena za razvojne potenciale, mogoče v kriznih situacijah res ni najbolj ustrezna oblika. Ampak imamo še dovolj čas, da o tem razmislimo in se po potrebi ustrezno odzovemo,” je dejal.
Na vprašanje, ali torej obstaja možnost vnovičnega združevanja teh ministrstev, pa je rekel, da za zdaj o tem ne razmišlja, a ponovil, da “za izboljšave ni nikoli prepozno in če se bo izkazalo, da so dejansko potrebne, jih bomo tudi vpeljali”.
Pri iskanju sredstev za obnovo po poplavah pa vlada preučuje tudi možnosti, kako lahko k temu enakomerno prispevajo tako državljani kot gospodarstvo. Potrdil je, da je med temi razmisleki tudi dvig stopnje davka od dohodka pravnih oseb z 19 na 21 odstotkov prihodnje leto, leto pozneje pa še kak odstotek višje. “A vlada tega še ni obravnavala, to je za zdaj le predlog delovne skupine. Je pa ta razmislek legitimen. Če smo govorili o davku na bilančno vsoto bank, je smiselno razmisliti tudi o tem, kako lahko prispevajo drugi segmenti gospodarstva. Sam zagovarjam uravnoteženost,” vztraja premier. Spomnil je, da so podjetja, oškodovana v poplavah, ravno ta teden dobila prva izplačila povračil za stroške.
Golob je v sredo v DZ poslal tudi odstopno izjavo ministrice za kmetijstvo Irene Šinko, ki je prav tako izgubila njegovo zaupanje, a odstopiti ni želela. Zmotil ga je njen odziv in branjenje uprave za varno hrano tudi po tistem, ko se je izkazalo, da smo Slovenci zaužili več ton sadja z vsebnostjo pesticidov.
“Njen odziv je bil milo rečeno nenavaden. Ne morem se strinjati z ministričino obrambo, da gre za nekaj povsem običajnega. Izkazalo se je, da neobveščanje javnosti v resnici poteka zaradi protokola, ki je interni akt te iste uprave. Vlada je potem naložila upravi, da ta akt nemudoma spremeni. Mislim, da je neodgovorno od kateregakoli ministra, da se takrat, ko pride do delovanja, ki ogroža zdravje ljudi, ne zna pravočasno postaviti na stran ljudi,” je svojo odločitev pojasnil Golob.
Kot je dejal, ga je presenetilo, da Šinko ne želi odstopiti sama. Po njegovih besedah je namreč nenavadno, da minister, ki je v vladne vrste stopil na povabilo predsednika vlade, ob izgubi njegovega zaupanja razmišlja o tem, da bi lahko nadaljeval svoje delo. “Včasih sem res presenečen nad tem, kako ljudje, ki prvič vstopijo v politiko, začnejo dojemati svojo vlogo v politiki, in marsikomu zmanjka osnovne treznosti, ki jo sicer verjetno ima, preden vstopi v politiko,” je dejal.
Po menjavi na čelu kmetijskega ministrstva, ki ga bo sicer po predvideni razrešitvi Šinko začasno najverjetneje vodil obrambni minister Marjan Šarec, Golob pričakuje menjavo tudi na čelu uprave za varno hrano. Zdaj jo vodi v. d. generalnega direktorja Vida Znoj, ki to mesto po izbiri ministrice zaseda od avgusta letos. Golobova kandidatka je bila sicer Danuša Štiglic. “Prisluhnil sem ministričinim pogledom, danes pa nisem čisto več prepričan, če sem ravnal pravilno,” je dejal o izbiri sedanje šefice uprave za varno hrano.
Medtem pa ima premierjevo zaupanje še vedno ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik, nad katero se v zadnjih dneh zgrinjajo očitki, povezani z visokimi stroški službene poti v New York in razpisom za nevladne organizacije, čaka jo tudi interpelacija. Z ministričinimi dosedanjimi pojasnili je zadovoljen in verjame, da bo tudi v prihodnje v javnosti verodostojno odgovorila na vse očitke.
Glede potovalnih stroškov vladnih delegacij se je sicer po Golobovih besedah v zadnjih dneh izkazalo, da so imele nekatere delegacije ob poti v New York bistveno višje stroške kot delegacija ministrstva za javno upravo. “In to v časih, ko moramo pri pripravi proračuna za prihodnje leto posegati v marsikatere obstoječe pravice, da bomo lahko zbrali dovolj sredstev za poplavno obnovo.” Premier je tako prepričan, da morajo pristojne službe narediti vse za racionalizacijo svojega delovanja, materialni stroški pa so področje, kjer je to zagotovo mogoče. Ob tem je Golob spomnil, da je vlada v sredo sprejela tudi sklep, s katerim so ministrstvom naložili, naj nemudoma pristopijo k načrtu za racionalizacijo potnih stroškov.
Sam rešitev med drugim vidi tudi v skupnih poteh z voditelji oziroma funkcionarji drugih držav. Golob se danes tako denimo na srečanje voditeljev Evropske politične skupnosti odpravlja skupaj s hrvaškim kolegom Andrejem Plenkovićem.
Glede razpisa za nevladne organizacije pa Golob meni, da je Ajanović Hovnik svojo vlogo pri razpisu ustrezno pojasnila. “Srž problema zdaj je, ali je ta razpis nekaj, v kar se bo morala vlada vmešati, ga morda celo razveljaviti, ali pa zaupati ministrici, da je bilo z razpisom vse v redu in ga pripeljati do konca. To bo na tehtnici v bodočih dnevih, tednih in zaenkrat še nimamo končnega odgovora,” je dejal Golob in dodal, da bo razpis do takrat zamrznjen.
Pritiska koalicijskih partnerjev, ki pričakujejo jasna pojasnila ministrice, v nasprotnem primeru pa njen odstop, ni čutiti, zatrjuje Golob. Verjame, da je ministrica vsakomur pripravljena podati pojasnila, in dokler bodo ta smiselna in verodostojna, je prepričan, da bo ostalo tudi zaupanje v njeno delo. Ministrica tako po njegovih zagotovilih ostaja tudi glavna pogajalka v pogajanjih s sindikati javnega sektorja.
Ob omenjenih menjavah so se znova pojavila tudi ugibanja o rekonstrukciji vlade, a Golob v tem trenutku ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda, “in tudi v koaliciji se o kakšnih večjih spremembah še nismo niti začeli pogovarjati”. Na vprašanje, kaj meni o delu ministrov koalicijskih partneric, pa je dejal, da se “drži načela, da naj vsak najprej pomete pred svojim pragom in naj sam oceni svoje ministre”. “Svoboda je naredila to oceno, če bo katera druga od koalicijskih strank čutila potrebo, da naredi takšno oceno pri sebi, verjamem, da me bo o tem obvestila, zaenkrat me še ni,” je sklenil Golob v pogovoru za STA.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje