Premier ostro nad predsednico: "Se vam zdi to državotvorno? Meni ne čisto"

Novo poglavje v zaostrenih odnosih med premierjem Robertom Golobom in predsednico Natašo Pirc Musar: premier je v intervjuju za N1 dejal, da je ravnanje predsednice pri kadrovskih zadevah neodgovorno in nedržavotvorno. Ker predsednica v državni zbor ne pošlje predloga za imenovanje guvernerja oziroma guvernerke Banke Slovenije, je Slovenija v Svetu Evropske centralne banke pri odločitvah s področja denarne politike že nekaj časa brez glasovalnih pravic. In to ravno v trenutku, ko Evropa zaradi varnostnih razmer hiti v povečevanje izdatkov za obrambo, svari predsednik vlade. Golob in Pirc Musar naj bi se danes popoldan sicer sestala in se pogovarjala tudi o guvernerju. Toda premier je za N1 dejal, da dodatno usklajevanje o Saši Jazbec, ki ima podporo koalicije za izvolitev, "sploh ni potrebno".

Napeti odnosi med premierjem in predsednico so v intervjuju s predsednikom vlade Robertom Golobom za N1, ki ga bomo v celoti objavili v soboto, dobili nadaljevanje. Premier je bil namreč izjemno oster v odgovoru na vprašanje, kako gleda na to, da sta dve tako pomembni instituciji, kot sta Varuh človekovih pravic in Banka Slovenije, že nekaj časa brez vodje. Predlaganje kandidatov za ti funkciji pa je v rokah predsednice Nataše Pirc Musar.

Kot je znano, je želela predsednica za varuhinjo človekovih pravic predlagati nevladnico Katarino Bervar Sternad. Koalicija je podporo predsedničini favoritinji obljubila, a brez glasov dela opozicije ne bi zbrala potrebnih 60 glasov. Nataša Pirc Musar se je močno trudila, da bi Bervar Sternad podprli tudi poslanci opozicijske NSi, a jih ni uspela prepričati. Zato je v četrtek sporočila, da bo zdaj poskusila najti novo ime.

Obenem pa predsednica v državni zbor ne pošlje predloga za imenovanje državne sekretarke na finančnem ministrstvu Saše Jazbec na položaj guvernerke Banke Slovenije, čeprav ima Jazbec že dlje časa zagotovljeno podporo koalicije, s tem pa tudi 46 glasov, kolikor jih potrebuje za izvolitev. Toda Nataša Pirc Musar naj bi bila pripravljena Sašo Jazbec predlagati le, če bi koalicija predsednici pomagala pridobiti glasove za izvolitev Katarine Bervar Sternad.

Medtem je Banka Slovenije že dva meseca brez guvernerja. Primož Dolenc, ki to institucijo vodi začasno, pa na sejah Sveta Evropske centralne banke (ECB) pri odločitvah s področja denarne politike nima glasovalnih pravic.

Premier Golob: “Zato ker predsednica ne zmore opravljati svoje naloge …”

“Bom zelo neposreden: Varuh človekovih pravic je pomembna institucija in koalicija je dala enotno podporo kandidatki predsednice republike. Več od tega koalicija ne more narediti. Odgovornost, da najde kandidata, ki bo dobil 60 glasov, ni na koaliciji, ampak na predsednici. Predsednica mora to odgovornost sprejeti nase in je ne more prenašati na kogarkoli drugega, ko ji to ustreza. Mi smo svojo podporo njeni kandidatki zagotovili, od tu je pa to izključno tako odgovornost predsednice kot tudi njena naloga,” je v intervjuju za N1 dejal predsednik vlade.

Nadaljeval je, da je ravno v tem času, ko zaradi spremenjenih varnostnih razmer celotna Evropa hiti v dvigovanje izdatkov za obrambo, Slovenija v ECB brez svojega predstavnika, ki bi lahko glasoval enakopravno. “Po domače: zato ker predsednica ne zmore opravljati svoje naloge, je Slovenija brez predstavnika točno na točki, kjer se odloča o obrambnih izdatkih. Ali se vam to zdi državotvorno? Meni ne čisto,” je bil do Nataše Pirc Musar oster Golob.

Robert Golob — Premier Golob med intervjujem za N1 (Foto: Denis Sadiković/N1)

Dejal je tudi, da je predsednica doslej parlamentu predlagala le enega kandidata za guvernerja, to je bil Anton Rop, kar pa je bilo že “davno v lanskem letu”.

Po Golobovih besedah ni nujno, da je predsednica s svojimi kadrovskimi predlogi uspešna, mora pa opraviti svojo nalogo in kandidate predlagati. “V primeru guvernerja je koalicija od prvega dne popolnoma jasna: imamo eno od kandidatk, ki je bila prijavljena, ki izpolnjuje vse strokovne kriterije in ki ima politično podporo. Ker te kandidatke iz neznanih razlogov ne znamo poslati v parlament, je Slovenija v tem trenutku v Evropski centralni banki brez glasovalnih pravic. To se mi zdi neodgovorno,” je v intervjuju za N1 še povedal premier.

Kot smo poročali, naj bi se premier in predsednica danes popoldan sestala in se pogovarjala tudi o guvernerju Banke Slovenije. Je pa premier v pogovoru za N1 dejal, da dodatno usklajevanje o Saši Jazbec “sploh ni potrebno”.

Kaj še prinaša sobotni intervju s predsednikom vlade

Premier v pogovoru za N1 natančneje pojasni svojo napoved, da bo Slovenija izdatke za obrambo dvignila na dva odstotka BDP še pred letom 2030. Dvig na dva odstotka bi pomenil, da bo država za obrambo namenila okoli 320 milijonov evrov več, kot namenja sedaj. A predsednik vlade razkrije, da razmišlja o tem, kako hitro je mogoče doseči “ta dva odstotka oziroma tudi kaj več”. Govori o treh dimenzijah, o obrambi, varnosti in odpornosti, in jih razloži.

Medtem pa tudi njegovi koalicijski partnerji čakajo odgovor, kje bo Slovenija ta dodatni denar dobila in kako točno ga bo porabila. “Rezov v obstoječe pravice ne načrtujemo, sploh pa ne v socialo,” jim v pogovoru za N1 zagotavlja predsednik vlade. A koliko tega dodatnega denarja bo na koncu šlo za potrebe Slovenske vojske in v dodatno oboroževanje ter koliko v vse ostalo?

Predsednik vlade v intervjuju odgovori tudi na vprašanje, kako ocenjuje prepletanje Zorana Jankovića, enega svojih največjih političnih podpornikov, s politično kapitalskim miljejem Srbije in Republike Srbske, kjer se razmere prav v zadnjem času močno zaostrujejo.

Slovenskemu gospodarstvu pa obljublja dodatno pomoč države, če bi bila ta potrebna zaradi globalne trgovinske vojne, ki je prišla z vrnitvijo Donalda Trumpa in ji lahko sledi še gospodarska kriza. V “nekonvencionalnih” metodah, ki jih uporablja nova ameriška administracija, pa vidi priložnosti, tudi za mir v Ukrajini.

Premier je komentiral tudi voščilo predsednice Nataše Pirc Musar ob tisoč dneh njegove vlade. Predsednica je tedaj namreč premierja tudi spomnila, da je obljubil nekaj pomembnih reform, ki še niso končane. Dodala je, da upa, da bodo.

Odnosi med predsednico republike Natašo Pirc Musar in predsednikom vlade Robertom Golobom so sicer že dlje časa napeti. Še zlasti so se ohladili po tem, ko je predsednica države kot svetovalko v svojem uradu zaposlila nekdanjo notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Premier naj bi bil namreč prepričan, da ga želi Bobnar, ki ga je obtožila vplivanja na datum aretacije ruskih vohunov in ga je zaradi domnevno nedopustnih pritiskov na policijo naznanila tožilstvu in Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK), zrušiti.

Že januarja lani je predsednica v intervjuju za N1 dejala, da bi moral premier Golob po njeni oceni odstopiti, če bo KPK ugotovila kršitev integritete, kar so v kabinetu predsednika vlade razumeli kot oster predsedničin napad na Goloba. Gibanje Svoboda pa je po tem njenem intervjuju za N1 predsednico obtožila, da je “politično posegla v potekajoč pravni postopek pred KPK”.

Med predsednico in premierjem se je zaiskrilo zaradi vladnega imenovanja Samuela Žbogarja za vodjo slovenske posebne misije za članstvo v Varnostnem svetu Združenih narodov, saj naj predsednica o tem ne bi bila obveščena. V premierjevem kabinetu pa je precej vroče krvi povzročilo predsedničino vabilo kitajskemu predsedniku Ši Džinpingu, ki ni bilo usklajeno z vlado. Ob nekaterih zaostritvah med Erjavčevo in Gregorčičevo so bila za daljši čas celo prekinjena srečanja med predsednico republike in premierjem, do katerih naj bi sicer po njunih prvotnih načrtih prihajalo enkrat mesečno.