Menu Item
Premier Robert Golob je v parlament poslal imeni kandidatov za ministra za javno upravo ter za naravne vire in prostor. Kandidata se bosta članom matičnih delovnih teles predstavila v torek.
Premier Robert Golob je v državni zbor poslal imeni kandidatov za ministra za javno upravo ter za naravne vire in prostor.
Za vodenje ministrstva za javno upravo (MJU) je predlagal poslanca Gibanja Svoboda Franca Propsa, za vodenje ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP) pa državnega sekretarja na tem ministrstvu Jožeta Novaka. Kandidata se bosta članom matičnih delovnih teles predstavila v torek, po zaključku izredne seje državnega zbora.
Kot smo poročali v sredo, sta bila v igri za ministra za naravne vire dva možna kandidata: poleg Novaka še nekdanji minister za okolje Jure Leben. Včeraj je bilo mogoče v Gibanju Svoboda slišati, da se je Golob odločil za Lebna, da je predlog z njegovim imenom že pripravljen, da pa nekateri pogovori še potekajo. A si je premier očitno čez noč premislil – na to bi lahko pomembno vplivalo dejstvo, da je Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) pred slabim mesecem ugotovila, da je Leben kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo kršil integriteto. Ugotovitve KPK sicer še niso pravnomočne.
Dvoma, da bo za tretjega manjkajočega ministra, ki bo prevzel vodenje resorja za kmetijstvo, premier predlagal Vojka Adamiča, naj ne bi bilo. Kot smo napovedali včeraj, pa bo predlog za njegovo imenovanje Golob v državni zbor poslal kasneje. Adamič je namreč zaradi prej dogovorjenih obveznosti trenutno v tujini.
Kdo je Franc Props?
Franc Props je leta 2008 na ljubljanski ekonomski fakulteti magistriral iz poslovodenja in organizacije. Več let je bil generalni direktor podjetja SPL, ki je specializirano za upravljanje nepremičnin. Pred vstopom v državni zbor je bil dve leti načelnik upravne enote Litija. Na čelu ministrstva za javno upravo ga čakajo zahtevna pogajanja o plačni reformi, ki so v zadnjem času zastala.
Jakob Počivavšek, vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, Propsa ne pozna, zato, kot pravi, tudi ne more ocenjevati, ali bo kos nalogam, ki ga čakajo na prihodnji funkciji. Ob tem poudarja, da je vodenje upravne enote le ozek del javnega sektorja. “Zgolj vodenje upravne enote verjetno ne daje dovolj vpogleda v celotno širino in kompleksnost javnega sektorja, kakšno je kandidatovo poznavanje preostalih delov javnega sektorja, funkcioniranja celotnega ustroja in plačnega sistema, ki je zelo kompleksen, pa ne vem,” je dejal Počivavšek.
Od prihodnjega ministra za javno upravo pričakuje, da bo nemudoma vstopil v pogajanja o plačni reformi ter pridobil mandat in podporo vlade in koalicije, da bo pogajanja pripeljal do konca. “Podpora in mandat koalicije bosta ključna za uspeh pogajanj. Poleg tega, da bo moral novi minister vsebinsko poznati področje ali se dati o njem podučiti od ekipe, ki jo ima na ministrstvu,” še dodaja vodja pogajalske skupine reprezentativnih sindikatov javnega sektorja.
Kdo je Jože Novak?
Jože Novak je po izobrazbi diplomirani inženir krajinske arhitekture. Služboval je v več državnih ustanovah. Bil je direktor zavoda za prostorsko planiranje, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor in direktor republiškega stanovanjskega sklada. Na ministrstvu za finance je bil vodja projekta prenove sistema obdavčitve nepremičnin.
Preden ga je letos oktobra Alenka Bratušek kot začasna ministrica za naravne vire in prostor izbrala za državnega sekretarja, ki se ukvarja z obnovo po poplavah in plazovih, je delal v sektorju za prostorsko in tehnično pripravo projektov pri družbi za razvoj infrastrukture (DRI). Bil je tudi predsednik uprave gradbenega podjetja Imos in direktor projekta stanovanjsko-poslovnega naselja Unipark Ljubljana. Je prejemnik nagrade za življenjsko delo Društva krajinskih arhitektov Slovenije.
Kaj se ob novem ministru obeta naravi in prostoru?
“Ključen izziv je, da se o urejanju prostora nehamo pogovarjati kot o administrativni oviri in skrajševanju postopkov,” je problematiko tega področja ob menjavi ministrov povzel Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora (IPOP). “Bistveno je, da to področje postane orodje za usklajevanje interesov različnih sektorjev in deležnikov v prostoru, ki so sicer pogosto v konfliktu,” je poudaril.
Del nevladnih organizacij s področja narave je bil vesel prvotne napovedi, da bo ministrski stolček zasedel Jure Leben. “Bil je eden redkih ministrov za okolje, če ne edini, ki je deloval v korist okolja,” je za N1 povedal Rok Rozman iz organizacije Balkan River Defence, ki si prizadeva za ohranjanje rek. “Leben je v vladi Marjana Šarca zaustavil nesmiseln projekt izgradnje verige hidroelektrarn na Muri, kar je Bratušek in še koga neizmerno ujezilo, zoperstavil pa se je tudi frackingu,” pravi Rozman.
Manj zadovoljni so naravovarstveniki ob predlogu novega imena, Jožeta Novaka. Rozmana sicer veseli, da “se MNVP končno obeta minister, ki ne bo hkrati tudi minister (ministrica) za infrastrukturo, kar je bil prvovrsten prikaz obravnave naravnih virov s strani trenutne vlade”. Ga pa skrbi, da bo novi minister podlegel lobijem.
“Pričakujemo, da bo, tako kot večina prejšnjih ministrov s tega področja, moral izpolnjevati navodila energetskega in gradbenega lobija, ki ima pri vseh vladah, pri trenutni Golobovi pa še posebej, izrazito moč,” pravi Rozman. In dodaja, “da so vse sile usmerjene v maksimiranje prometa in profita teh gospodarskih sektorjev, kar je temu v napoto, pa je po hitrem postopku odstranjeno, celo ministri, če je potrebno”.
Naravovarstveniki si sicer želijo, da bi projekt Hidroelektrarna Mokrice “enkrat za vselej dobil epilog, ki pritiče odločitvam sodišča“. Torej da se vlada temu projektu dokončno odreče. Poleg tega upajo, da bo ministrstvo ponovno preučilo ekonomsko in okoljsko (ne)smiselnost projekta verige novih hidroelektrarn na srednji Savi.
“Pred robotsko potrditvijo predloga zakona o obnovi, ki med drugim daje zeleno luč ter sredstva za dokončno uničenje slovenskih vodotokov na način ‘bager, beton, škarpa, kanal’ ter zagotovo ne prinaša boljše pripravljenosti na poplave v prihodnosti, bi morala vlada razmisliti o dolgoročnih posledicah tega, za slovensko naravo in davkoplačevalski denar katastrofalnega zakona,” še opozarja Rozman.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje