Menu Item
Ta konec tedna pričakujemo izrazito otoplitev, ko bo po napovedih klimatologa agencije za okolje Gregorja Vertačnika živo srebro čez dan pokazalo za 10 stopinj višje temperature, kot je to običajno za začetek aprila. Rekordno toplo bo tudi v visokogorju. Ni pa Slovenija edina, ki bo v primežu izrazite otoplitve.
Po prehodu fronte, ki je v začetku tedna prinesla padavine, in puščavskem prahu, ki je za velikonočne praznike onesnažil ozračje nad Slovenijo, se lahko v naslednjih dneh končno nadejamo še več lepšega vremena. Nad Sredozemljem je namreč območje visokega zračnega tlaka.
Vremenske motnje pa se prek srednje Evrope pomikajo proti vzhodu. Z jugozahodnim vetrom doteka k nam postopno toplejši zrak, kažejo podatki Agencije RS za okolje (Arso).
Tudi danes bo v Sloveniji precej sončno, v zahodnih krajih bo zmerno do pretežno oblačno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 10, najvišje dnevne v zahodnih krajih od 15 do 19, drugod od 20 do 24 stopinj Celzija.
Kje bo najtopleje?
Ob koncu tedna se bo po napovedih meteorologov še bolj ogrelo. Že četrtkove dnevne temperature so bile nad dolgoletnim povprečjem za začetek aprila, vrhunec pa šele prihaja. Kot je za N1 pojasnil klimatolog agencije za okolje Gregor Vertačnik, bodo termometri marsikje pokazali za skoraj 10 stopinj višje temperature, kot je to običajno za ta čas.
Najbolj izstopajoče bodo temperature v soboto, ko bomo v nižinah izmerili okoli 25 stopinj Celzija, pa tudi v nedeljo, ponedeljek in torek, ko bo zlasti v osrednji in vzhodni Sloveniji lahko krajevno tudi nad 28, mogoče celo 30 stopinj Celzija.
Nagla otoplitev bo posledica višinske doline hladnega zraka, ki bo jutri dosegla zahodni rob stare celine in se bo na tem območju zadrževala še nekaj dni. K nam bo posledično dotekal toplejši zrak iznad severne Afrike, ki se bo ob izrazito visokem zračnem pritisku spuščal in dodatno segreval.
“Kombinacija zelo visokega zračnega pritiska in dotok tople zračne mase bosta ta konec tedna poskrbela za nenavadno visoke temperature. Ni še povsem zagotovo, da bodo po nižinah res padali temperaturni rekordi za prvo polovico aprila, saj smo imeli podobno toplo že 7. aprila leta 2011, ko je živo srebro marsikje pokazalo tudi 28 stopinj Celzija,” je za N1 pojasnil Vertačnik.
In če temperaturni rekordi za nižine še niso zagotovljeni, pa trenutne napovedi kažejo, da bo rekordno toplo v slovenskem visokogorju. Po Vertačnikovih besedah se utegne na Kredarici temperatura povzpeti nad 10 stopinj Celzija, kar bi bilo rekordno za prvo polovico aprila. To se je doslej v aprilu zgodilo le enkrat od začetka meritev leta 1955. “Zračna masa bo posebej rekordno topla v višinah, v nižinah pa bo najvišja temperatura odvisna predvsem od prevetrenosti,” je dodal klimatolog.
Za zdaj neznanka ostaja še vpliv saharskega prahu, ki se, tako Vertačnik, spet obeta vsaj nad zahodnim delom Evrope. “Za zdaj je še negotovo, ali in v kolikšni meri bo puščavski prah dosegel tudi našo državo. Če nas bo zajela glavnina oblaka prahu, bodo najvišje dnevne temperature za kakšno stopinjo nižje, kot bi bile sicer. Treba pa je dodati, da za zdaj kaže, da bo ozračje kljub temu čistejše kot za velikonočne praznike,” je poudaril.
V Afriki izmerili 48 stopinj Celzija
Ni pa Slovenija edina, ki bo v začetku pomladnega obdobja v primežu poletnih temperatur – zelo toplo bo v večjem delu Evrope. Vse od Sredozemlja do juga Skandinavije, kasneje pa tudi vzhodne Evrope, bodo v marsikateri državi padali temperaturni rekordi – če ne za cel april, pa vsaj za njegovo prvo polovico. Zaradi jugozahodnega zračnega toka se povsem lahko zgodi, da bodo temperature drugod še precej višje. “V dolinah na severni strani Alp, pa tudi nekoliko bolj severno, torej na jugu Nemčije, Avstrije, Češke in Slovaške, se lahko temperature povzpnejo do 30 stopinj Celzija, kar bi bilo seveda za tiste kraje rekordno toplo.”
Sicer pa rekordno visoke temperature v teh dneh beležijo tudi v severni Afriki in v osrednjem delu Azije. V Afriki na območju Malija in Nigra so izmerili celo 48 stopinj Celzija, kar je rekordno za ta del leta. “Praktično vsa južna polovica evrazijskega kontinenta in severne Afrike ima nadpovprečne temperature,” je še poudaril Vertačnik in dodal, da bo drugo območje toplega vremena v naslednjih dneh tudi v Kanadi, kjer bodo temperaturni odkloni podobni, če ne celo še večji.
Medtem ko se bomo, kot kaže, v mnogih delih sveta spopadali z vročino, pa se počasi poslavlja pojav el niño, ki ima sicer na Evropo zelo omejen vpliv, je pa zelo pomemben za tropska območja. El niño in la niña pomenita nihanje temperature zgornjih plasti vode v srednjem in vzhodnem delu Tihega oceana. Prehod v la niño, ki je hladnejša faza, pomeni spremembo razporeditve padavin, poti ciklonov in znižanje globalnih temperatur. La niña po navadi povzroča ravno obratne vremenske vzorce kot el niño.
“Ob slovesu el niña se bo temperatura morja na svetovni ravni v naslednjih mesecih nekoliko znižala. El niño se bo do jeseni prevesil v la niño, zato lahko pričakujemo močnejšo sezono orkanov na Atlantskem oceanu,” je še pojasnil Vertačnik.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!