Menu Item
Prihajajo prvi hladni dnevi, vlada pa se tik pred začetkom ogrevalne sezone odloča, kaj storiti z regulacijo cen električne energije in zemeljskega plina, s katero od lani blaži borzne podražitve teh dveh energentov. Čeprav tveganja ostajajo, so razmere veliko boljše kot lani, zato pri plinu regulacije za gospodinjstva z novim letom ne bo več, tudi pri elektriki bomo bolj občutili tržne cene. Pogledali smo, zakaj in kaj to pomeni za naše položnice.
Z novim letom vlada zmanjšuje obseg regulacije cen energentov, ki bo veljala le še za gospodinjstva in zaščitene odjemalce ter samo za elektriko.
Uredbo, ki jo je včeraj obravnaval vladni odbor za gospodarstvo, naj bi vlada po poročanju STA potrdila prihodnji teden.
Cene elektrike še naprej pod regulacijo
Pri elektriki so se letos postopoma že iztekle začasno zmanjšane dajatve, s 1. januarjem pa poteče tudi regulacija cene električne energije. Vlada naj bi jo podaljšala, a ne v povsem enaki obliki.
Trenutna, regulirana cena električne energije za gospodinjstva znaša 118 evrov za megavatno uro (MWh) v času višje tarife (med 6. in 22. uro) ter 82 evrov v času nižje tarife (med 22. in 6. uro).
Po novem bodo regulirane cene veljale za 90 odstotkov porabe, medtem ko bo za 10 odstotkov porabe ceno določal dobavitelj glede na nabavno ceno.
Veleprodajne cene elektrike za prihodnje leto so sicer odvisne od tega, kdaj je trgovec elektriko zakupil, po ocenah poznavalcev pa naj bi bile višje od reguliranih, kar pomeni, da se bo postavka cene električne energije na položnici dvignila. A ker bo to veljalo le za desetino količin in ker elektrika predstavlja le tretjino zneska na položnici, ta dvig (ob enaki porabi) predvidoma ne bo velik. Tisti, ki mu bo uspelo desetino porabe prihraniti, pa bo imel enake cene kot lani.
Tudi za mala in srednje velika podjetja ter za male poslovne uporabnike regulacija ne bo več veljala.
Kapica z napako
Z vezavo dela porabe na tržne cene vlada odpravlja pomanjkljivost trenutne ureditve, ki velja od lanskega septembra. Po uveljavitvi so tudi nekateri člani krizne skupine, ki je oblikovala ukrepe v energetski krizi, opozorili, da znižanje cene brez hkratne omejitve porabe jemlje motivacijo za varčevanje. O tem smo pisali v članku Kapica z napako: se bomo to zimo množično ogrevali na elektriko?.
Po besedah generalnega direktorja Gen energije Dejana Paravana so se opozorila tudi uresničila. “Ker ni bilo cenovnega signala, gospodinjski odjemalci niso zmanjšali porabe,” je dejal prejšnji teden na dogodku Združenja nabavnikov Slovenije.
Zemeljski plin bi se moral poceniti
Prav tako bo konec zamejevanja cen plina, ki so od lanskega septembra pri 73 evrih za MWh brez DDV.
Cene za dan vnaprej na avstrijski borzi so se večino letošnjega leta gibale precej nižje, med 30 in 45 evrov za megavatno uro, kar sproža vprašanja, ali so trgovci tudi z regulirano ceno ustvarjali dobiček. A trgovci naj bi večino plina za letos kupili pred enim letom, ko so bile razmere negotove, cene pa temu ustrezno višje. Pred enim letom, konec lanskega oktobra, so bile terminske cene za pogodbe za letošnje leto pri 150 evrih za MWh.
Letos je drugače, cene so se močno umirile. Cene terminskih poslov za prvo četrtletje prihodnjega leta se celo leto gibljejo med 30 in 50 evrov za MWh.
Z novim letom se bodo tako vendarle znižale tudi cene na položnicah. Gen-I, ki ima 23,9-odstotni tržni delež in je s tem drugi največji dobavitelj zemeljskega plina (za Energetiko Ljubljana, ki ima 27,1 odstotka), je pravkar objavil cenik za prihodnje leto. Od januarja bo cena nižja, in sicer 58 evrov za megavatno uro.
Energetika Ljubljana cenika še ni objavila, prav tako ne tretji največji trgovec Petrol, ki ima 15,1-odstotni tržni delež.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje