Plina toliko, da ne vemo, kam z njim. Zakaj cene za 2023 ostajajo visoke?

Gospodarstvo 26. Okt 202208:55 4 komentarji
Baumgarten
Profimedia

Dnevne cene zemeljskega plina so zaradi nenavadno toplega oktobra, ustavljanja proizvodnje in polnih skladišč strmoglavile, tankerji z utekočinjenim zemeljskim plinom (LNG) krožijo pred evropsko obalo, ker je poraba premajhna in Evropa nima kam s plinom. Na drugi strani pa cene za prihodnje leto vztrajajo precej visoko. Analitik Tilen Šarlah meni, da zaradi vračunane premije za tveganje, saj ni jasno, kako bo Evropa prihodnje leto napolnila skladišča. "Veliko se stavi na LNG, ki pa ima svoje logistične omejitve, poleg tega bi cenovna kapica v Evropski uniji (EU) enostavno pripomogla k temu, da bi LNG tovor šel na druge trge, kjer bo dosegal višje cene," pravi.

Na avstrijski borzi se je sredi včerajšnjega dne plin za danes prodajal po 42 evrov za megavatno uro (MWh), kar je le dvakrat več od dolgoročnega povprečja in daleč pod avgustovskimi rekordi, ko je cena segala tudi prek 300 evrov za MWh.

Analitik Tilen Šarlah pravi, da cene padajo iz več razlogov:

  • Zmanjšano povpraševanje, ki je posledica visokih temperatur za ta letni čas (4 do 8 stopinj Celzija nad povprečjem). “Glede na to, da smo v zadnjem četrtletju leta, ki se obravnava kot zimsko obdobje, in da povečanega odjema na trgu ni, je upadla tudi premija za tveganje,” pravi. Pri tem povejmo, da so se lani prav v teh dneh začela evropska skladišča prazniti, kar pomeni, da se je začela ogrevalna sezona.
  • Skladišča v EU so nadpovprečno polna (okoli 94 odstotkov) in ob normalnem poteku zime zagotavljajo varnost vsaj do konca marca.
  • EU povečuje uvoz plina iz alternativnih, neruskih virov.

V evropskih vodah trenutno po poročanju BBC kroži prek 50 LNG tankerjev. Prvi razlog za to, da evropski kupci ne prevzamejo tovora, so omejene kapacitete na LNG terminalih, drugi pa, da Evropa trenutno plina nima kam shraniti: skladišča so polna, dnevna poraba pa majhna. Po poročanju BBC ne le zaradi toplega vremena, ki zmanjšuje porabo za ogrevanje, temveč žal tudi zaradi upada industrijske aktivnosti. Poznavalec za britanski portal pove, da se je v Evropi “dramatično” zmanjšala proizvodnja cementa in jekla (pri nas je Slovenska industrija jekla proizvodnjo v jeseniškem Acroniju zmanjšala za tretjino).

LNG tankerji, Evropa
Fleetmon.com

V evropskih vodah trenutno po poročanju BBC kroži prek 50 LNG tankerjev.

Za prihodnje leto še vedno povišane cene

A že cene za november (ki prihaja čez pet dni) so precej višje, okoli 100 evrov za MWh. Terminska cena plina za celotno prihodnje leto pa je trenutno okrog 140 evrov za MWh.

Zakaj so cene za prihodnje leto višje kot tiste za november, čeprav je običajno obratno? Medtem ko je prihajajoča zima skorajda rešena, pod vprašajem ostaja prihodnja, pravi Šarlah. “Zato borzne cene terminskih pogodb za leto 2023 vsebujejo premijo za tveganje, saj bodo skladišča v drugem kvartalu prihodnjega leta izpraznjena, ko se bo začela nova polnilna sezona.”

Gibanje terminske cene za 2023:

Terminske cene za 2023
Cegh.at

Glavno vprašanje je, iz katerih virov se bodo polnila skladišča v naslednjem letu. “Veliko se stavi na utekočinjen zemeljski plin (LNG), ki pa ima svoje logistične omejitve, poleg tega, bi cenovna kapica, ki se uvaja na EU trgu, enostavno pripomogla k temu, da bi LNG tovor šel na druge trge, kjer bo dosegal višje cene. Azijski trgi bi utegnili potegniti k sebi večji del LNG tovora, saj bi tam dosegali višje cene. To je resno tveganje za dobavo v 2023 in zato terminske cene še ne bodo upadle in pričakujem, da bo razkorak do promptnega trga ostal visok preko celotne letošnje zime,” pravi sogovornik.

Na drugi strani pa bo po besedah Šarlaha pomembno tudi, kaj bo z evropsko industrijo – manjša poraba bi pomenila znižanje cene. “Gospodarsko stanje je trenutno na trhlih temeljih in morebitna večja recesija bi organsko dodatno znižala porabo, kar bi se seveda poznalo na ceni za prihodnje leto.”

Kot pravi, trenutno kaže, da bodo dnevne cene odvisne od vremena in stanja v skladiščih, medtem ko bodo terminske cene višje, dokler bo obstajala bojazen za prihodnjo zimo.

LNG Terminal Krk
Nel Pavletic/PIXSELL/BOBO

“Veliko se stavi na utekočinjen zemeljski plin (LNG), ki pa ima svoje logistične omejitve, poleg tega, bi cenovna kapica, ki se uvaja na EU trgu, enostavno pripomogla k temu, da bi LNG tovor šel na druge trge, kjer bo dosegal višje cene. Azijski trgi bi utegnili potegniti k sebi večji del LNG tovora, saj bi tam dosegali višje cene,” pravi analitik Tilen Šarlah.

Geoplin nadomešča izpadle Gazpromove dobave

Nižje dnevne cene koristijo plinskemu trgovcu Geoplinu, ki lahko po nizkih cenah dokupuje plin in zapira odprte pozicije za čas do konca leta. Te so nastale po tem, ko je Gazprom močno zmanjšal dobave Sloveniji (gre torej za količine, ki jih po pogodbah mora dobaviti kupcem, nima pa zakupljenega plina, ker je načrtoval, da ga bo dobavljal Gazprom).

S tem se močno zmanjšuje tveganje, da bi Geoplin potreboval dokapitalizacijo. Še pred tedni je po najbolj črnem scenariju kazalo, da bi morala država prispevati vsaj 200 milijonov, ki pa jih zdaj podjetje najverjetneje ne bo potrebovalo. Neuradno ima Geoplin tudi količine za že sklenjene pogodbe za prihodnje leto zakupljene, pred sklenitvijo je pogodba za alžirski plin.

Podjetja čakajo

A Geoplin zakupi le plin, za katerega ima sklenjene pogodbe s kupci. Kot smo večkrat pisali, pa veliki industrijski odjemalci in nekateri drugi veliki porabniki plina – na primer distributerji daljinske toplote – odlašajo s sklepanjem pogodb za prihodnje leto. Čez poletje so oklevali, saj so bile cene res visoke, nato jim je tudi premier Robert Golob večkrat javno svetoval, da naj počakajo, saj bo EU sprejela ukrepe za umirjanje cen energentov. Kot smo pisali, so voditelji EU prejšnji teden dosegli dogovor o dinamičnem cenovnem koridorju za transakcije na nizozemski referenčni borzi plina (TTF) ter ‘ovratnico’, ki bi zagotavljala ustavitev trgovanja v primeru izjemnih skokov cen na borzi. Za zdaj še ni jasno, ali, v kakšni obliki in kdaj bodo ukrepi sprejeti.

Podjetja očitno tudi v teh dneh, ko cene padajo, čakajo. V Geoplinu namreč večjega števila zakupov zemeljskega plina za prihodnje leto ne opažajo. Bi bilo ob zdajšnjih cenah vendarle smiselno, da zakupijo vsaj del količin? “Zaklep cen je odvisen od vsakega posameznega subjekta ter strategije portfelja ter osebnega načrtovanega odjema,” meni Šarlah. “Terminske pogodbe so seveda finančni instrument, zato mora vsak subjekt oziroma odjemalec pred zaklepom skrbno pregledati vse dejavnike in cenovni vpliv na portfelj in odjem ter posledično sprejemati odločitve glede delnih ali celotnih zaklepov ter ostalih fleksibilnosti, ki jih pogodbe omogočajo.”

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje