Menu Item
Močan veter, dež, toča in sodra ter sneg so ob več kot 10-stopinjskem padcu temperatur spremljali sinočnje neurje. Največ škode je to povzročilo v osrednji Sloveniji, kjer zaradi podrtih dreves obiskovalce parkov opozarjajo, naj bodo previdni.
Sinočnje neurje, ki je zajelo večji del države, je za sabo pustilo številna podrta drevesa in električno napeljavo. Močan dež je ponekod prešel tudi v sodro, o kateri so poročali iz Litije, Vrhnike, idrijsko-cerkljanskega in postojnskega območja, pa tudi Bele krajine in Notranjske. Na Krasu in v Vipavski dolini pa je škodo povzročala toča.
Ob tem je prišlo tudi do izjemnega padca temperatur, ponekod za več kot 10 stopinj. V delu države je snežilo, na Blokah je zapadlo več kot 20 centimetrov snega in babjega pšena.
Močan veter je povzročil veliko škode tudi v ljubljanskih parkih in na poteh, na Rožniku in ob Koseškem bajerju ter na Poti spominov in tovarištva (PST). Pristojni zato sprehajalcem svetujejo, naj bodo previdni. “Sinočnji močan veter je tudi v Krajinskem parku podrl več dreves. Med drugim bo do sanacije zaprta Pot Roberta Blinca,” so sporočili iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. “Situacija je lahko zaradi obviselih vej ali celih dreves nevarna, zato prosimo za večjo previdnost in izogibanje delom gozda, kjer opazite takšne posledice,” so opozorili in dodali, da so izvajalci na terenu in intervenirajo po prioritetah ter da prosijo za strpnost.
Na fotografijah je videti, da je veter izruval nekatera debela in stara drevesa.
V spodnji objavi s Facebooka so fotografije opustošenja na Rožniku.
V spodnji fotogaleriji je videti, kakšno škodo je veter povzročil na PST in poteh ob vznožju Rožnika.
Vse huje bo
Meteorolog na Arsu Anže Medved je za N1 ocenil, da je bila nevihta “povsem poletna” ter da “v zadnjem času nič več ni zares normalno, saj smo imeli tudi pomladne temperature že februarja. Ravno zaradi strmega padca temperatur v kratkem času je prišlo do neviht v večernem času”.
“Nevihtami sledim dobrih 15 let in se ne spomnim take fronte marca,” pa je zapisal geofizik Jure Atanackov.
Da bodo ekstremni vremenski pojavi zaradi globalnega segrevanja vse pogostejši in vse hujši, klimatologi opozarjajo že desetletja. Leto 2023 je bilo rekordno toplo, letošnji februar pa več kot 5 stopinj Celzija toplejši od dolgoletnega povprečja.
Da nas letos čakajo novi ekstremi, je nedavno za N1 napovedal klimatolog dr. Žiga Zaplotnik. “Z gotovostjo lahko trdimo, da bodo atmosferski pogoji za razvoj ekstremnih vremenskih dogodkov še naprej ugodni. Zaradi višjih temperatur je namreč v zraku večja količina vodne pare. To je glavni mehanizem, ki spodbuja razvoj vse bolj ekstremnih dogodkov,” je pojasnil. “Še višje temperature, še več vodne pare in tako bo šlo, dokler ne spravimo naših antropogenih emisij (toplogrednih plinov) na nič. Takrat bo šele koncentracija CO2 v zraku začela stagnirati. Takrat ne bo več prihajalo do rasti temperature. Od takrat naprej se tudi količina vodne pare v zraku predvidoma ne bo več povečevala,” je opozoril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!