Potem ko sta infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek in član Darsove uprave Andrej Ribič za N1 ocenila, da za gnečo na avtocestah niso krivi tovornjaki, in sta s prstom pokazala na voznike, ki se v avtomobilih vozijo sami, je na družbenih omrežjih završalo. Vrstili so se komentarji, da omenjena "nimata stika z realnostjo", generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek pa je za N1 dejal, da se ljudje vozijo po avtocesti, ker se morajo. Povedal je, da decentralizacija Slovenije ne uspeva najbolje, Ljubljana pa še vedno ostaja močen center države, v katerem ljudje iščejo zaposlitev.
Kot smo poročali, je na vprašanje N1, kako bi lahko zastoje omilili, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek v torek odgovorila: “Absolutno se strinjam, da bi situacija lahko bila boljša. K temu bi lahko pripomogli vsi, ki uporabljajo ceste, to pomeni, da se v avtu ne vozimo sami.” Kot drugo rešitev pa je navedla uporabo javnega potniškega prometa, ki pa ga sama, kot je dejala, zaradi službenega urnika ne uporablja.
Tudi član Darsove uprave Andrej Ribič je s prstom pokazal na voznike osebnih vozil. “Zmotno je mišljenje, da je glavni vir zastojev tovorni promet. Ni res. Statistika kaže, da se tovorni promet ni drastično povečal od leta 2018 do danes. Povečal se je osebni promet, in ta je tisti, ki povečuje in ustvarja zastoje,” je poudaril Ribič. Rešitev je, se je strinjal z ministrico, v disciplini. “Navaditi se bomo morali, da je zelo potratno, če je v vozilu samo en. Ljudje se na delo vozijo iz istega kraja vsak s svojim avtomobilom, in to je tisto, kar povzroča zastoje,” je dejal predstavnik državne družbe za avtoceste.
Prav ti izjavi sta sprožili val odzivov voznikov, ki zaradi pločevine, ki duši slovenske avtoceste, izgubljajo svoj prosti čas, vedno bolj pa tudi potrpljenje.
Da izjava ministrice kaže, da je izgubila stik z realnostjo, meni tudi ekonomist Matej Lahovnik, ki se vsak dan vozi iz Velenja v Ljubljano. “Če bi vprašala kolega ministra Kumra, ki je iz Florjana pri Šoštanju, ali Brežana iz Tolmina, kako se je vsak dan voziti v Ljubljano in zakaj ne uporabita javnega prevoza, bi celo razumela, v čem je problem,” je dejal za N1.
Nanizal je le nekaj težav dnevnih migrantov: z neprekinjenimi kolonami tujih tovornih vozil prenatrpan avtocestni križ, dostop do prestolnice, ki postaja misija nemogoče, in neurejen javni potniški promet.
“Svojevrsten cinizem je, da je Darsov sedež v Celju, uprava pa v Ljubljani, kar pomeni, da so si na Darsu v preteklih letih službe prestavili iz Celja, kjer je bil Darsov sedež, nazaj v Ljubljano, da se jim ni treba voziti,” je dodal.
Po njegovem mnenju se ministrica s tovrstnimi izjavami “dobesedno norčuje iz voznikov osebnih vozil, ki jih krivi za zastoje”, zanemarja pa neurejen javni prevoz in kolone tovornjakov, ki pogosto povsem zasedejo vozni pas na avtocesti.
“Tako kot treh litrov vode ne moremo spraviti v dvolitrsko steklenico, tudi vsega tujega tranzitnega in domačega prometa ne moremo spraviti na dva pasova avtoceste. Precej cinično pa je, da se krivda sedaj pripisuje voznikom osebnih vozil, ki se vozimo na delo v Ljubljano, saj ministrica Bratušek s tem sporoča, da smo avtoceste gradili le za tuja tovorna vozila,” je zapisal.
So izvirni greh zastojev res osebna vozila?
Na N1 smo v zadnjem letu objavili veliko člankov prav na temo gneče na slovenskih avtocestah in iskali odgovore, koliko na zastoje vplivajo tovorna vozila.
Januarja nam je Dars odgovoril tako: “Dejstvo je, da veliko število tovornih vozil določa, kje bo promet šel počasneje. Zato je denimo v lanski poletni turistični sezoni na primorski avtocesti kombinacija velikega števila potnikov, ki so bili namenjeni na slovensko in hrvaško obalo ali obratno, in velikega števila tovornjakov rezultirala v pogostih zastojih med majem in oktobrom. Največji izziv vidimo v res velikem številu tovornih vozil, predvsem na štajerski oziroma primorski avtocesti (A1), z vstopom Hrvaške v schengensko območje pa je pričakovati povečanje števila tovornih vozil tudi na dolenjski oziroma gorenjski avtocesti (A2).”
Zakaj je potem član Darsove uprave Andrej Ribič s prstom pokazal na voznike osebnih vozil in ne tovornjakov?
Na Darsu so v sredo pojasnili, da je Ribič govoril o tem, da se je letos število tovornih vozil v primerjavi z letom 2018 res povečalo, a da se je število osebnih potovanj povečalo še bolj. Darsova januarska izjava pa, kot so zatrdili, govori o tem, da tovornjaki resda pripomorejo k povečanju zastojev, a jih ne povzročajo. Število tovornjakov je sicer letos približno enako kot lani.
Dejstvo pa je, je dejal generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek, da so se s tem, ko je Slovenija uvedla prepoved prehitevanja za tovorna vozila, vsi tovornjaki skoncentrirali na enem pasu. “Voznikom avtomobilov pa, še posebej v prometnih konicah, ostaja en pas, ki ni več prehitevalni, ampak čisto navaden vozni pas,” je pripomnil.
Dars medtem kot enega glavnih dejavnikov za letošnjo gnečo vidi v porastu turistov predvsem iz Nemčije in Avstrije. “Prav tako opažamo, da se je promet po omejitvah zaradi covida v letih 2020 in 2021 močno povečal in spremenil. Vozniki izkoristijo vsak lep dan, vsak lep konec tedna in ne načrtujejo več samo glavnega dopusta.”
Po njihovih besedah gre veliko turistov iz Nemčije ali Avstrije v eni sezoni večkrat na jadransko obalo, samo za vikend denimo, med njimi pa je precej tudi takih, ki imajo tam svojo nepremičnino. “Odprava nadzora na meji s Hrvaško je naredila bolj privlačno slovensko avtocestno omrežje tudi za Hrvate, ki potujejo med Zagrebom in Reko,” so dodali na Darsu.
Od začetka leta do danes je Dars zaznal triodstotno rast prometa na štajerskem, gorenjskem in pomurskem avtocestnem kraku, medtem ko je bila na dolenjskem rast prometa kar 9-odstotna. Zmanjšanje, in sicer za šest odstotkov, je bilo le na severni ljubljanski obvoznici, kjer so potekala obsežnejša dela, tranzitna tovorna vozila pa zato preusmerjena na vzhodno in južno obvoznico.
“Ljudje vozijo po avtocesti, ker morajo, ne zato, ker jim je doma dolgčas”
Kaj meni o izjavi ministrice in člana Darsove uprave, smo vprašali tudi generalnega sekretarja AMZS Jureta Kostanjška, ki je poudaril, da gneča na slovenskih cestah ni nič novega. “Doživljamo jo že dlje časa, še več časa pa nanjo opozarja stroka,” je dejal.
“Po letu 2008, ko smo dokončali gradnjo avtocestnega križa, smo malo zaspali na področju cest. Primorska avtocesta je stara 50 let, imamo dva pasova, torej natančno toliko, kot smo jih imeli leta 1972. A v tem času se je marsikaj zgodilo, konec koncev, če želimo imeti gospodarsko rast, bomo imeli tudi rast prometa,” je opozoril.
Da kapaciteta določenih delov avtocestnega sistema in nekaterih drugih cest glede na rast in strukturo prometa v zadnjih 15 letih ni več ustrezna, smo na N1 že večkrat poročali. A dejstvo je, je jasen Kostanjšek, da se “ljudje vozijo po avtocesti, ker morajo, ne zato, ker jim je doma dolgčas.” Po njegovih besedah decentralizacija Slovenije namreč ne uspeva najbolje, Ljubljana pa še vedno ostaja močen center države, v katerem ljudje iščejo zaposlitev.
Tisti, ki ti bo rekel “Pojdi na vlak”, je malo smešen
Medtem ko se je število registriranih osebnih avtomobilov po podatkih statističnega urada od leta 2013 do leta 2022 povečalo za 14 odstotkov, je število potnikov, ki uporablja javni potniški promet, upadlo. Konkretno: mestni javni potniški promet uporablja za 21 odstotkov manj ljudi, medkrajevne avtobuse tri odstotke manj, z vlaki pa se vozi 13 odstotkov manj potnikov.
Ministrica Alenka Bratušek je v torek Slovence pozvala, naj javni potniški promet uporabljajo tam, kjer je to mogoče. “Zavedam se, da to po vsej Sloveniji ni enako mogoče in prijazno do uporabnikov. Lahko pa za Kranj povem, da je vožnja z vlakom absolutno bolj primerna od vožnje z avtom. 21 minut traja vožnja, če je direkten vlak med Kranjem in Ljubljano, z nobenim avtom v prestolnico ne pridemo v takem času, tudi če je cesta prazna,” je povedala.
A sama se z vlakom ne vozi. Kot rečeno, ji po njenih besedah tega ne omogoča urnik. “Vozim se z električnim avtomobilom, a to je zato, ker moj delovnik ni naravnan od 8. do 16. ali od 7. do 15. ure in se težko prilagodim. Če bi imela tak delovnik, bi se z veseljem vozila z vlakom,” je dejala Bratušek.
A prav na to ves čas opozarjajo prometni strokovnjaki: vozni red avtobusov in vlakov ni prilagojen delovno aktivnemu prebivalstvu. Generalni sekretar AMZS Jure Kostanjšek je dan po izjavi ministrice poudaril, da vožnja z vlakom danes ne more biti primerljiv ukrep, “ker od Kopra do Ljubljane potrebuješ dve uri in pol. Tisti, ki ti bo rekel ‘Pojdi na vlak’, je malo smešen.”
Že ob začetku poletne turistične sezone in s tem dolgih zastojev pa je bil oster tudi Matej Ogrin, strokovnjak za geografijo prometa. “V zadnjih letih smo iz imaginarija popolnoma izbrisali javni prevoz, vanj ne verjame nihče … kot da se ga sramujemo. Eni govorijo, da je to relikt socializma, drugi, da je relikt revnih držav, v resnici pa je eden najboljših sistemov, ki ga imajo razvite države. Če se denimo v Londonu podre metro, je konec,” je ocenil.
Kako se torej reševanja prometnega kolapsa, ki ga vozniki doživljajo dnevno, lotiti? Kostanjšek je znova ponovil že več let dobro znane ukrepe: delo od doma, gibljiv delovni čas in skupne vožnje.
“Nimamo enega ukrepa, ki bo rešil trenutno stanje, v praksi bi jih morali upoštevati več. Ampak če govorimo o skupnih vožnjah, jih je treba spodbujati. Recimo: v ZDA imajo pas, kjer se lahko vozijo le vozila z več potniki v avtu. Poleg tega je treba ob avtocesti treba narediti parkirišča, kjer bodo ti vozniki lahko prestopali. Graditi jih moramo načrtno in omogočati skupne vožnje,” je izpostavil, ob tem pa dodal, da bomo ne glede na ukrepe vlade ali ministrstva morali prilagoditi tudi svoje rutine in spremeniti način, kako prihajamo v službo.
“Ampak to je cena, drugače ne bo šlo. Vsak bo moral razmisliti, kaj lahko naredi, da bo čim manj časa preživel v zastoju,” je zaključil.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje