Menu Item
Vlada je na današnji seji razrešila svoje predstavnike v svetu Univerzitetne psihiatrične klinike (UPK) Ljubljana in imenovala nove. V zadnjih dveh letih, oziroma odkar smo na N1 začeli poročati o sumih nasilja nad pacienti in drugih nepravilnostih na tej kliniki, je to že tretja menjava svetnikov. Po naših neuradnih informacijah so nekateri svetniki v zadnjem času iskali način, kako bi generalnega direktorja Bojana Zalarja, ki pred tedni ni bil potrjen za novi mandat in ki mu je vlada odrekla podporo, lahko obdržali na čelu klinike.
Vlada je na današnji seji odpoklicala svoje štiri predstavnike: Dragico Vrkič Kozlan, dr. Tomaža Subotiča, Simona Zoreta in Žigo Barbariča. Namesto njih so imenovani Savo Tatalovič, Vesna Marinko, Miha Resman in Boštjan Kavčič.
Podpredsednik vlade Matej Arčon, ki je na novinarski konferenci po seji vlade potrdil informacijo o zamenjavi svetnikov, o razlogih za zamenjavo ni želel govoriti. Dejal je, da bo pojasnila o tem podalo ministrstvo za zdravje, ki je podalo predlog za menjavo.
Neuradno smo izvedeli, da naj bi se ministrstvo za to odločilo, ker ne od predstavnikov ustanovitelja v svetu ne od klinike, ki je javni zavod, niso dobivali potrebnih informacij.
V sedemčlanskem svetu zavoda so sicer še predstavnik zavarovancev Borut Bogataj, predstavnica uporabnikov Nika Cigoj Kuzma in predstavnik zaposlenih Aljoša Lapanja.
Svet zavoda nasprotoval ministrstvu
Kot smo poročali, je svet zavoda pod vodstvom Tomaža Subotiča že od prve seje novembra 2023 podpiral dolgoletnega generalnega direktorja prof. dr. Bojana Zalarja. Čeprav klinika po neuradnih informacijah še do danes ni izvedla ukrepov, ki ji jih je ministrstvo za zdravje odredilo po izvedenem sistemskem nadzoru, je svet zavoda sprejel več sklepov o tem, da so bili ukrepi izvedeni pravočasno in ustrezno.
Spomnimo, da je med drugim ministrstvo za zdravje kliniki z odločbo odredilo takojšnje prenehanje uporabe blazine pri pacientih, ki so prisilno hospitalizirani. Šestčlanska komisija je namreč v postopku sistemskega nadzora ugotovila, da so zaposleni na kliniki blazino uporabljali na način, da so jo tiščali na obraz hudo vznemirjenega pacienta, da bi ta izgubil zavest in se umiril.
UNKIZ je v odločbi navedel tudi, da klinika več let ni ustrezno poročala o opozorilnih nevarnih dogodkih, zato ji je naložil, da mora vzpostaviti mehanizme za redno poročanje o teh dogodkih. Vzpostaviti pa mora tudi “mehanizme za kakovostno in varno zdravstveno obravnavo pacientov, vključno z ureditvijo notranjih aktov na način, da bodo nadzorne institucije v primeru morebitnih obtožb pacientov ali zaposlenih glede nadlegovanja, trpinčenja, nasilja, nečloveškega in ponižujočega ravnanja ali zanemarjanja lahko nedvoumno ugotovile dejansko stanje ter obtožbe prepoznale kot utemeljene ali neutemeljene”, še piše v odločbi.
Kot rečeno, po neuradnih informacijah z ministrstva za zdravje klinika teh in drugih naloženih ukrepov še vedno ni v celoti izvedla. Komisija za sistemski nadzor je lani v poročilu opozorila, da v primeru neizvedbe ukrepov kliniki lahko grozi celo odvzem dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti.
Kljub temu pa je svet zavoda večkrat pavšalno zatrdil, da je klinika v celoti in pravočasno izvedla naložene ukrepe. Potem ko je ministrstvo za zdravje januarja, ob izteku roka za implementacijo ukrepov, ugotovilo, da ti niso bili ustrezno izvedeni, so pozvali svet zavoda, naj ponovno preučijo izvedbo. Svet pa je nato februarja na ministrstvo poslal sklep, da če se z njihovo ugotovitvijo ne strinjajo, jim predlagajo skupni sestanek na to temo.
Že lani poleti pa je svet sprejel sklep, da po seznanitvi s poročilom o sistemskem nadzoru podaja “odklonilno mnenje do dela poročila, ki dvomi o odličnosti UPK”.
Vlada tik pred zdajci odrekla podporo Zalarju
Neizvedba ukrepov naj bi bila eden od razlogov, da je vlada Zalarju, ki je kliniko vodil 17 let, tik pred februarsko sejo, na kateri je svet odločal o direktorju, odrekla podporo. Drugi razlog naj bi bile SLAPP tožbe, ki jih je klinika vložila zaradi našega poročanja. Na seji 27. februarja tako Zalar ni dobil zadostne podpore svetnikov za vnovični mandat, čeprav se je do zadnjega pričakovalo, da se bo to zgodilo. Svet je zato objavil nov razpis za direktorja klinike.
Kaj se je dogajalo v petek?
Po naših informacijah pa so nekateri svetniki po tej seji iskali način, kako Zalarja obdržati na čelu klinike. O tem naj bi razpravljali tudi na izredni seji minuli petek, ki naj bi bila sklicana na hitro in po naših informacijah brez upoštevanja poslovnika.
Ker svet sklepov, ki bi sicer morali biti javno dostopni, ne objavlja na spletni strani, smo o petkovi seji v minulih dneh spraševali tako kliniko kot Subotiča. Slednji nam je sporočil, da “predsednik sveta ni PR agencija”. Pojasnil pa nismo prejeli niti s klinike niti od agencije Kreativna baza, ki jo je klinika najela.
Že tretja menjava svetnikov v dveh letih
V zadnjih dveh letih je to že tretja menjava svetnikov UPK. Vlada Roberta Goloba je namreč svoje predstavnike prvič zamenjala junija 2023, potem ko smo na N1 objavili prva pričevanja o nasilju na kliniki. Tedanji svetniki pod vodstvom Branke Neffat so po objavi preiskovalnega članka sporočili, da v celoti podpirajo vodstvo klinike.
Vlada je takrat v svet imenovala nadomestne člane, vključno s Tomažem Subotičem. Ker pa je klinika imenovanje novih članov izpodbijala s pravnim mnenjem, se svet zavoda naslednje štiri mesece ni sestal – in to kljub dejstvu, da je bila klinika pod drobnogledom sistemskega nadzora ministrstva za zdravje in kriminalistov.
Vlada je nato oktobra 2023 potrdila nov, sedemčlanski svet zavoda. Od “starih” svetnikov, ki se torej nikoli niso sestali, je vanj imenovala samo Subotiča, ki je tudi prevzel vodenje sveta. Tudi ta svet je direktorja Zalarja, ki je možnost nasilja ves čas kategorično zavračal, diskreditiral komisijo za sistemski nadzor in ji grozil s pravnimi sredstvi ter namenjal visoke vsote javnega denarja za zunanje odvetnike in piarovce, podpiral.
Subotič: Razlogov za menjavo ne poznam
Subotič je danes v odzivu za STA zapisal, da razlogov za menjavo ne pozna. “Ostro pa zavračam ‘informacije’, da nismo pošiljali vseh relevantnih informacij,” je dodal.
“Lahko zagotovim, da Univerzitetna psihiatrična klinika Ljubljana posluje odgovorno, pozitivno (kar je redka izjema v slovenskem zdravstvu) in zakonito, predvsem pa strokovno in v korist pacientov in zaposlenih,” je zapisal. Dodal je, da ocena zadovoljstva pacientov in strokovnega dela klinike 4,7 od 5, ki jo je pokazala lanska anketa klinike, “pove vse”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje