Svet zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana se je danes zbral na izredni seji, ki je bila sklicana po naših razkritjih pričevanj o nasilju na tej kliniki. V pisni izjavi po seji so sporočili, da v celoti podpirajo delo vodstva klinike. Prav tako ne vidijo razloga, da bi podali svoj odstop, še manj pa, da bi jih ustanovitelj razrešil. Odstop ali razrešitev bi po njihovem prepričanju "pomenila razbijanje tima, po vseh objektivnih kazalcih, ene najuspešnejših klinik v Sloveniji".
Svet zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana se je danes zbral na izredni seji, ki je bila sklicana po naših razkritjih pričevanj o nasilju na tej kliniki. Ministrstvo za zdravje je te dni uvedlo sistemski nadzor na kliniki; s sumi nasilja so bili seznanjeni že dlje časa. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je na včerajšnji novinarski konferenci dejal, da je Bojan Zalar, generalni direktor Psihiatrične klinike Ljubljana, po njegovi oceni storil napako, a da je zdaj odločitev v rokah sveta zavoda.
V pisni izjavi po seji so svetniki sporočili, da so “obravnavali očitke v nekaterih medijih v zvezi z domnevnimi zlorabami pacientov s strani zaposlenih v Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) Ljubljana”.
Kot so zapisali, so z vso skrbnostjo in odgovornostjo proučili vse objave, dokumente, izjave (predvsem zaposlenih) ter predpise. Svet “z velikim obžalovanjem ugotavlja, da je nastala pacientom, njihovim svojcem in vsem zaposlenim ogromna škoda, za kar se jim v imenu sveta, vodstva zavoda in ustanovitelja zavoda iskreno opravičuje,” piše v sporočilu.
Potrdili so kronologijo obravnave anonimnih prijav v zvezi z nasiljem nad pacienti, se seznanili z vsebino inšpekcijskih nadzorov in poročilom o postopkih pred pristojnimi sodišči v zvezi z odškodninami pacientov. In kaj so ugotovili? “Da ni bilo ugotovljenih nobenih posebnih nepravilnosti,” pravijo svetniki. Ob tem dodajajo, da vse odločitve sprejemajo soglasno.
Svet zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana ima devet članov, pet jih imenuje ustanovitelj, torej vlada. Predstavniki ustanovitelja v svetu zavoda so Branka Neffat (predsednica sveta), Igor Pigac, Dražen Levojevič, Danilo Lončarič, Judith Unetič.
Seznanili so se s tem, da je bilo v zadnjih treh letih v UPK Ljubljana izdanih 14 opozoril pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, od tega 6 delavcem iz zdravstvene nege in oskrbe.
Ugotovili so, da se na zavodu izvajajo ukrepi. Med drugim je bilo v zadnjih petih letih opravljenih 37 izobraževanj na temo prepoznavanja pacientov z nasilnim vedenjem in preprečevanja nasilja, ki se jih je udeležilo 811 udeležencev, še posebej je skrbno izobraževanje na področju uporabe ustreznih tehnik preprečevanja nasilnega vedenja pacientov. Redno izvajajo tudi ankete o izkušnjah pacientov (v letu 2022 je anketo izpolnilo več kot 2000 pacientov), ki jih analizirajo in na podlagi ugotovitev pripravljajo ukrepe.
Seznanili so tudi z začetkom postopka sistemskega nadzora, ki ga je uvedlo ministrstvo za zdravje, predlogom za izvedbo strokovnega nadzora zdravniške zbornice, ki ga je včeraj zahteval generalni direktor zavoda, in naznanitvijo suma storitve kaznivega dejanja zoper neznanega storilca s strani UPK Ljubljana, ki so ga danes vložili na okrožno državno tožilstvo. Vse so podprli.
Ne vidijo razlogov za odstop ali razrešitev
Svetniki so zaključili, da v celoti podpirajo delo vodstva klinike “na podlagi rezultatov poslovanja in proučitve vseh dokumentov, ki dokazujejo strokovno uspešno delo klinike”. Poudarili so, da klinika ves čas pozitivno posluje, izvršuje zastavljene letne plane, nadpovprečno zagotavlja pogoje za delo in bivanje pacientov skozi redno investiranje in vzdrževanje objektov.
Dodali so, da jih podpirajo tudi sindikati v zavodu in lokalna skupnost mestne občine Ljubljana. “Člani sveta zavoda ne vidimo razloga, da bi podali svoj odstop, še manj, pa da nas bi ustanovitelj razrešil. Naše strokovno delo je dokumentirano z rezultati klinike,” so prepričani.
Prav tako svet zavoda “ne predlaga razrešitve generalnega direktorja prof. dr. Bojana Zalarja, ker niso podani razlogi za razrešitev, kot so določeni v statutu”. Ob tem ugotavljajo, “da bi razrešitev tako članov kot generalnega direktorja zavoda pomenila razbijanje tima, po vseh objektivnih kazalcih, ene najuspešnejših klinik v Sloveniji”.
Dodali so, da se ministrstvo za zdravje ni odzvalo na njihovo prošnjo, da bi mu pojasnili “razloge in dejstva v zvezi s pisanjem v sredstvih javnega obveščanja”.
Zaposleni “želijo resnico”
Svet zavoda je prejel več pisem podpore zaposlenih, so še zapisali svetniki. “Iz vseh pisem izhaja izjemna podpora vsem zaposlenim, vodstvu klinike z ugotovitvami, da se vršijo strokovni nadzori, da se imajo delavci možnost izobraževati, da ima klinika izjemne rezultate, da se zavedajo svojega poslanstva z obravnavo pacientov z duševnimi motnjami.” Po besedah svetnikov so v pismih “posebej izpostavili zaupanje direktorju in strokovni direktorici. “Delavci so v svojih pismih podpore izrazili prošnjo in opozorilo, da moramo vsi biti družbeno odgovorni in še posebej pozorni na velike posledice. Želijo, da se jih zaščiti z resnico,” so poudarili.
Po zanesljivih informacijah N1 bo vlada na jutrišnji seji razrešila pet članov sveta zavoda Psihiatrične klinike Ljubljana. Gre za tistih pet članov od devetih, ki so predstavniki ustanovitelja, torej vlade. Generalnega direktorja pa naj bi minister za zdravje Bešič Loredan po seji vlade pozval k odstopu.
Minister za zdravje je sicer na včerajšnji novinarski konferenci na naše vprašanje, ali je izgubil Zalarjevo zaupanje, odgovoril: “Rečemo lahko, da po moji oceni ni opravil naloge, ki bi jo moral opraviti, vendarle pa je ta odločitev v rokah sveta zavoda.”
Minister je dejal, da “v celotni zgodbi izstopa dejstvo, da kljub velikemu pritisku javnosti in strahu zaposlenih ter pacientov psihiatrična klinika nikoli ni zahtevala izrednega strokovnega nadzora zdravniške zbornice. To je edina oblika strokovnega nadzora, ki pa ga lahko zahteva le ustanova sama.” Dodal je, da se postavlja vprašanje, ali je direktor opravil vse potrebno, da dokaže in pokaže, da je psihiatrična klinika upoštevala vse potrebne smernice in zaščitila človeško dostojanstvo ter pravice zaposlenih.
Spomnimo, za kaj gre. Potem ko smo dobili informacijo, da naj bi se na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana dogajalo nasilje, smo se v naslednjih tednih o razmerah na kliniki pogovarjali s številnimi sogovorniki. Govorili smo s pacienti, ki so bili hospitalizirani na sprejemnih oddelkih, z njihovimi svojci, z več zaposlenimi in nekdanjimi zaposlenimi, ki so zasedali ali še vedno zasedajo različna delovna mesta na kliniki, s predstavniki uporabnikov in drugimi. V obsežni novinarski preiskavi nam je več sogovornikov potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča. Navedbam pritrjujejo tudi nekateri materialni dokazi, ki smo jih pridobili. Vodstvo klinike navedbe o nasilju ves čas kategorično zavrača. Vse naše vire je ob tem strah maščevanja.
Kot smo že poudarili v preiskovalnem članku:
- je izjemno pomembno, da ljudje, ki imajo težave v duševnem zdravju, pravočasno poiščejo strokovno pomoč;
- namen našega poročanja nikakor ni odvračati od tega, nasprotno: tako kot vedno, vse ljudi s težavami v duševnem zdravju spodbujamo in ozaveščamo, naj poiščejo strokovno pomoč;
- številni, ki se zdravijo na sprejemnih oddelkih psihiatrične klinike, seveda niso doživeli nasilja in imajo z zdravljenjem tam dobro izkušnjo
- ker pa so ljudje, ki imajo duševne motnje oziroma duševne bolezni, posebej ranljiva skupina, je treba njihove pravice posebej skrbno ščititi. Zato smo se preverjanja indicev o nasilju lotili resno in poglobljeno. Gre za pomembno temo v javnem interesu.
Objavili smo jo ob upoštevanju vseh profesionalnih novinarskih standardov, povsem nesenzacionalistično, z edinim interesom: opozoriti na pričevanja o nasilju in spremeniti razmere na boljše.
Tu lahko preberete celoten preiskovalni članek: Kaj se dogaja na Psihiatrični kliniki Ljubljana. Tu pa vam je na voljo ves N1 dosje o dogajanju na Psihiatrični kliniki Ljubljana.
Danes v javnosti dodatno odmevajo včerajšnje besede Bojana Zalarja o spolnih zlorabah. O tem več v tem članku.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje